Kosovel in nihilizem : poskus konstruktivne destrukcije
Kosovel and nihilism : an attempt at constructive deconstruction

angleški
slovenski

2005

letnik 28, posebna

Kosovel, Srečko, 1904-1926   Literarne študije   slovenska poezija   filozofski vplivi   Nietzsche, Friedrich    ničejanstvo   nihilizem

Slovensko društvo za primerjalno književnost
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prispevek se loteva vprašanja Kosovelovega odnosa do nihilizma. Natančneje: kaj je Kosovel razumel pod tem pojmom, ki ga je sam poznal in uporabljal, in v kakšni smeri je nihilistično problematiko skušal preseči. V tem kontekstu se razprava ustavlja zlasti ob Kosovelovem odnosu do Nietzscheja, kakor ga lahko rekonstruiramo s pomočjo Kosovelovih formulacij v njegovih pismih in dnevniških zapiskih. S pomočjo teh navedkov se da podrobneje argumentirati tezo, da za Kosovela alternativa nihilizmu ni volja do moči kot aktivno počelo življenja v Nietzschejevem smislu, temveč gre Kosovelovo prizadevanje v drugačni smeri. Pesnik govori namreč o etični revoluciji, ki je obenem duhovna revolucija, in sicer ne v imenu nadčloveka kot izpostavljene in osamljene figure volje do moči, ampak v imenu novega človeka, novega človečanstva in njegovih moralnih atributov. Če Nietzsche odpravlja moralno razlikovanje med dobrim in slabim in nasploh moralo kot tako (morala je nemorala), pa je Kosovelova zahteva ravno nasprotna: gre mu za poudarjeno etično-moralno držo, saj se mora človek - človek kot etični subjekt - vsakič znova odločati med dobrim in zlim, pravičnim in krivičnim. Od tod tudi Kosovelove besede o človeku kot "poosebljenem etosu". Nietzsche ni ključna oseba, ki bi odpirala vrata Kosovelovega pesniškega sveta. Je pa v Kosovelovem odnosu do Nietzscheja neka pomenljiva ambivalenca. K tej ambivalenci je svoje prispevalo tudi tisto, čemur bi lahko rekli nehote napačno razumevanje Nietzscheja.

20.06.2012