Obnova gozda po gradaciji velikega smrekovega lubadarja (Ips typhographus) v drugotnih smrekovih gozdovih na Kočevskem
Forest regeneration after European Spruce Bark Beetle (Ips typhographus) outbreak in secondary Norway Spruce forests in Kočevje region

slovenski

2015

letnik 73, številka 5/6

naravno pomlajevanje   gradacija   veliki smrekov lubadar   ograje   Picea abies (L.) Karst.

Zveza gozdarskih društev Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V GGE Vrbovec (GGO Kočevje) se je leta 2003 v drugotnih smrekovih gozdovih na Kočevskem pojavila velikopovršinska gradacija velikega smrekovega lubadarja (Ips typhographus). Z namenom, da bi proučili stanje in desetletni razvoj pomladka ter ugotovili glavne vplivne dejavnike, je bil v letih 2005 in 2013 opravljen popis stanja na skupno 240-ih ploskvah (1,5 x 1,5 m), ki so bile enakomerno zastopane glede na ograjenost, lego v sestojni odprtini (središče/rob) ter glede na relief (plato/ vrtača). Na ploskvah so bile popisane vse lesnate vrste, ki so bile razvrščene v starostne in višinske razrede, hkrati je bil opravljen tudi popis zeliščne plasti. V letu 2005 je znašala skupna gostota drevesnih vrst 58.000, leta 2013 pa 43.000 primerkov/ha. Pri prvi meritvi je zelo prevladovala smreka (77 %), ki so ji sledili pionirji (12 %). Z razvojem mladja se je delež smreke zmanjšal na 65 %, najbolj izrazito se je povečal delež pionirjev (20 %). Ugotovljen je bil negativen vpliv objedanja divjadi na obnovo gozda, saj so bile v ograjenih odprtinah gostote mladja večje, višinska struktura pomladka ugodnejša, listavci pa so zastirali 3,5-krat večjo površino. Na gostoto posameznih drevesnih vrst v pomladku so vplivala tudi semenska drevesa (lipovec) in oddaljenost do roba odprtin (smreka). Razvoj pomladka nakazuje postopno ustalitev mikroklimatskih razmer v prihodnje, kar ob semenskem potencialu in ustrezni negi gozda kaže na možnosti postopnega uveljavljanja klimaksnih drevesnih vrst (bukev).

27.05.2016