Ko preučujemo zgodovino jezikoslovnih ved, se srečujemo v glavnem z dvema možnostma: po eni strani bolje spoznavamo vede, na podlagi katerih se je razvilo sodobno jezikoslovje, po drugi pa skoraj na novo odkrivamo smeri, ki niso del jezikoslovne tradicije Zahoda. V prispevku so shematično prikazane nekatere jezikoslovne vede antiene kulture. Del teh lahko brez težav umestimo v zahodni epistemološki kontekst, saj predstavljajo v marsikaterem vidiku celo začetek te tradicije. Problem historične perspektive pa se pojavlja pri drugih vedah oz. njihovih smereh, npr. pri semiotiki in t. i. metafizični etimologiji. Vprasanja, ki si jih ob takih primerih zastavljamo, so: Kako naj te vede preučujemo: Kako naj se do njih opredelimo? Je njihovo preučevanje sploh smiselno?

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-ZWQGKRNM

Objavljeno

17.11.2011

Metapodatki

Citiranje

APA:

Grgič, Matejka (2006). Historična perspektiva preučevanja jezikoslovnih ved. Jezik in slovstvo, letnik 51, številka 2, str. 3-18. URN:NBN:SI:doc-ZWQGKRNM from http://www.dlib.si

MLA:

Grgič, Matejka. "Historična perspektiva preučevanja jezikoslovnih ved." Jezik in slovstvo letnik 51. številka 2 (2006) str. 3-18.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWQGKRNM>

Jezik in slovstvo
1955-
(Zbirni zapis)