URN_NBN_SI_DOC-00ZWLK3C

dežel, v katerem zasledimo tri osnovne razvojne smeri: grupiranje majhnih samostojnih knjižnic v večje knjižnične sisteme, izpopolnjevanje koordinacije javnih, nacionalnih, šolskih, univerzitetnih in strokovnih knjižnic v okviru nacionalnega knjižničnega sistema in raziskovanje tehničnih možnosti v mehaniziranem knjižničnem sistemu, kamor vklju­ čujemo tudi študij organizacije knjižnic in zahtev po bibliografski informaciji. Problemi, s katerimi se srečujejo manj razvite dežele pri načrto­ vanju svoje knjižničarske službe, so različni in značilni za vsako deželo posebej. Za vse dežele pa velja, da je treba načrtovati tako, da se bo knjižničarska služba lahko prilagodila tudi zahtevam v prihodnosti, ko se bo dežela razvijala hitreje. V priročniku Unesca: Planiranja knjiž­ nične in dokumentacijske dejavnosti, katere drugo izdajo so pripravili trije ugledni bibliotekarji Penna, Sewell & Liebaers, beremo, da morajo koncepti za knjižnični razvoj v razvijajočih se deželah tem eljiti na načelih, ki so se komaj pojavila v bolj razvitih deželah.2 Naša naloga v tem prispevku je, da si natančneje ogledamo prostor, v katerega postavimo knjižnični sistem, nato pa strukturo in bistvo sistema kot takega. Prostor, v katerega smo postavili knjižnični sistem, smo imenovali regija. Definicija regije danes še ne pozna enotne opredelitve. Igor Vrišer povzema iz različnih interpretacij naslednjo definicijo3: regija je pro­ storska enota, v kateri se določeni pojavi in faktorji, prirodni in druž­ beni, med seboj tako povezujejo in kombinirajo, da se takšen teritorij razlikuje od sosednih območij in ima zato določene skupne poteze in določeno individualnost. Glede na številne faktorje, ki se uveljavljajo v prostoru, je seveda možno več različnih razlag in regionalizacij. Večino interpretacij pa lahko strnemo v šest naslednjih pojmovanj: koncept fiziognomičnih ali naravnih regij, b) koncept tehničnih regij, c) koncept adm inistrativnih ali historičnih regij, č) koncept ekonomskih regij, d) koncept homogenih regij in e) koncept funkcijskih ali nodalnih regij. Da je regija postala tudi pri nas pomemben faktor v načrtnem usm erjanju družbenega razvoja, nam dokazujejo Zakon o regionalnem prostorskem planiranju, stališča o dolgoročnem družbenem razvoju, razprave o problemih regionalnega planiranja in urbanega sistema Slo­ venije in podobni dokumenti. Pojav regionalizma velja za eno izmed osrednjih vprašanj našega časa. Ekonomska teorija je ugotovila v pro­ cesu gospodarske rasti visoko stopnjo odvisnosti med dinamiko razvoja regije in celotnega nacionalnega gospodarstva: kolikor večja je dina­ mika rasti nacionalnega gospodarstva, toliko večje so tudi spremembe v prostorskem sistemu: in kolikor bolj je rast regije harmonična, toliko hitrejša je dinamika dolgoročne ekspanzije narodnega gospodarstva. Ta preobrat v teoriji razvoja je utrdil koncept regije kot temeljni ele­ ment v raziskovanju optimuma. V mnogo tesnejši okvir prostorskega ekonomskega optimuma postavljajo tudi ravnotežje med regijami, ki ga ne proučujejo več skozi prizmo vnaprejšnjih koncepcij. Ne gre torej več za praktično razreševanje problema enakomernega gospodarskega razvoja, ki naj odpravi gospodarsko in politično nevzdržne neenakosti 10 Knjižnica 17/1973