URN_NBN_SI_DOC-00ZWLK3C

in neskladja, ampak zato, da se regionalni vidik vključi v splošni koncept nacionalne ekonomske politike kot ena temeljnih razsežnosti, ki jo opredeljuje pojem organizacija prostora/ Razmerje med regijo in državo — narodom prerašča v problem skladnih in medsebojno odvisnih inte­ resov regionalnega, posebnega in nacionalnega, skupnega ali splošnega interesa in se ne da zožiti na prim er na problem nezadostno razvitih regij. Harmonizacija razvoja ekonomskega prostora pa zahteva tudi večjo enotnost življenjskega in kulturnega standarda. To pa so gibala, ki knjižnično politiko bistveno preusmerjajo. Do sedaj v pretežni meri urbana organizacija5 m ora oskrbeti sorazmerno enako kvalitetno knjiž­ ničarsko službo po vsej deželi, tudi v m anjših krajih in vaseh. Tako službo pa je mogoče realizirati samo v knjižničnem sistemu določenega območja. Res je, da je Slovenija danes še bolj podobna mozaiku pokrajinskih enot brez regionalno začrtanega profila, toda to je stanje, ki ne sme biti izhodišče za načrtovanje. Res je tudi, da regije pri nas še niso dokončno določene in da naši urbani načrti še niso dokončni. Zato tudi nimamo določenih centralnih krajev. Za načrtovanje knjižnične službe bi bili ti nacionalni dokumenti nujni. V novi organizaciji splošno­ izobraževalne knjižnične mreže smo se odločili za štirinajst knjižnih sistemov. Razložili pa smo tudi, zakaj smo se odločili za štirinajst knjižničnih regij prav na začetni stopnji organizacije, čeprav vemo, da so naše knjižnične regije še vedno premajhne, da bi lahko v njih ustvarili moderen in ekonomičen knjižničen sistem. Le redko najdemo v strokovni literaturi o kakšnem problemu tako enotna mnenja. Izmed mnogih virov bom navedla samo standarde za javne knjižnice,6 ki jih je letos predelane predložila na kongresu FIAB v Budimpešti sekcija za javne knjižnice. To so standardi, ki naj bi bili veljavni za vse dežele. V poglavju Velikost adm inistrativnih enot beremo: »Sistem javnih knjižnic naj ima vsaj 150.000 prebivalcev. Le tako bo mogoče ekonomsko opravičiti visoko razvito in moderno tehnično opremo. Mogoče bo urediti obsežne specializirane službe, ki jih bodo vodili prim em o izobra­ ženi knjižničarji. Čeprav bo navadno adm inistrativna enota tudi ena upravna enota, vendar kažejo izkušnje, da je povsem mogoče ustvariti bibliotečni sistem v povezavi z več upravnimi enotami. Standardi na mnogih krajih poudarjajo, da je predvsem v razvijajočih se deželah važno, da so administrativne enote čim večje, ker le-te omogočajo hitrejši razvoj in višji nivo knjižnične službe. Morda v vseh območjih ni mogoče ustanoviti dovolj velikih enot. Toda število 50.000 prebivalcev naj bi bilo najm anjše, ki ga je mogoče sprejeti.« Literatura in praksa v mnogih deželah dokazujeta, da je knjižnični sistem v okviru večjih območij ali regij možno ustvariti. Kako bomo mi realizirali novo organizacijo knjižnične mreže, je vprašanje, ki je sedaj najaktualnejše. Vemo, da je nova organizacija šele začetek, da potrebujemo še študije, ki bi nakazovale prehod iz sedanjega stanja na nove oblike dela in model za regionalni knjižnični sistem. Osnutek za regionalni knjižnični sistem sem pripravila pozimi. Besedilo osnutka naj bi služilo kot osnova za razpravo, za razčiščevanje posameznih problemov in za analizo bodoče organizacije knjižnične Knjižnica 17/1973 11