URN_NBN_SI_DOC-00ZWLK3C

slovensko literaturo, iz jugoslovanske knjižne produkcije pa predvsem strokovno in znanstveno, pa tudi najpomembnejše leposlovje jugoslo­ vanskih narodov. V tujih jezikih kupuje splošne priročnike raznih strok in enciklopedije. Posebej skrbno izbira priročno literaturo s področja informatike: enciklopedije, bibliografije, registre, adresarje ali celo prim erne dokumentacijske biltene. Kupuje primeren izbor jugoslovan­ skih in tujih časnikov ter časopisov. Zbira tudi avdiovizualno gradivo. Posebno skrb posveča domoznanstveni literaturi in posebnim zbirkam, če imajo važen kulturni ali zgodovinski pomen za zgodovino regije. Knjižnica poskuša z lastno literaturo in z literaturo, ki je v knjižni­ cah regije, rešiti okrog 85 % vseh želja po literaturi in informaciji. Da bi lahko dosegla tolikšen procent, m ora njena izbira temeljiti na skrbnih opazovanjih potreb in življenja v ožjem območju in na dogovorih z raz­ nimi strokovnimi ustanovami in društvi v mestu, ki je družbeni in kulturni center regije, pa tudi zunaj njega. Povezuje se z vsemi izobra­ ževalnimi in kulturnimi ustanovami pa tudi z gospodarskimi in drugimi organizacijami. Kot osrednja knjižnica regije skrbi za razvoj strokovnih knjižnic in v povezavi s strokovnjaki izdela kriterije za razmejitev nakupa strokovne in znanstvene literature med strokovno in svojo knjižnico, pri čemer posebej upošteva interdisciplinarno povezavo posameznih strok. Osrednja knjižnica vsebuje literaturo za vse starostne stopnje in poklice, od leposlovne do strokovne in znanstvene literature vseh strok. Stopnja specializacije se v posameznih knjižnicah razlikuje in je odvisna od politike dopolnjevanja fonda, ki sloni na poznavanju potreb posa­ meznih območij. Ce vzamemo kot prim er sistem, v katerem ima regionalno središče 150.000 prebivalcev, predvidimo, da skrbi osrednja knjižnica kot glavna knjižnica podsistema za približno 50.000 prebivalcev, za ostalih 80.000 prebivalcev v posameznih mestnih predelih bomo predvideli odvisno od strukture naseljenosti 4 do 6 izposojevališč. Ostalih 20.000 prebivalcev pa bomo oskrbovali s potujočo knjižnico. V splošnoizobraževalni knjižnici sta ljudska in študijska knjižnica popolnoma integrirani: uredimo popolno centralizacijo v obdelavi gra­ diva, integriramo celoten fond in postavimo skupno izposojo. Osrednja splošnoizobraževalna knjižnica ima centralno službo, služ­ bo za bralce, specialne službe ter matično službo in upravo. Centralna služba: Zaradi oddaljenosti posameznih knjižnic v regio­ nalnem sistemu je vprašanje, ali je centralna obdelava knjižničnega gradiva za celoten sistem smiselna in upravičena. Nedvomno je izvedba mnogih operacij za celoten sistem zaradi oddaljenosti velikega števila enot otežena. Ker pa bi decentraliziran sistem prav zaradi oddaljenosti pripeljal do popolne izoliranosti majhnih knjižnic, v katerem dela eden ali največ dva knjižničarja, je treba realizirati centralno obdelavo. Dela, ki jih centralna služba opravlja za celoten sistem in za osrednjo knjiž­ nico, so: Dopolnjevanje knjižničnega gradiva: a) izbor literature za centralno knjižnico, sistematično dopolnjevanje knjižnega gradiva, nadzor nad izločanjem zastarele in izrabljene literature; b) izbor literature za Knjižnica 17/1973 13