URN_NBN_SI_DOC-00ZWLK3C

Obdelava knjig: a) klasifikacija in katalogizacija le v izjemnih pri­ merih; b) vlaganje katalognih kartic v kataloge; c) vlaganje novih, popolnoma opremljenih knjig na police; č) skrb za higieno knjige. Služba za bralce. Posredovanje informacijskih virov in informacij: a) izposoja knjižničnega gradiva; b) izposoja v regionalnem sistemu in medknjižnična izposoja; c) posredovanje bibliografskih in stvarnih informacij; č) vodenje katalogov bralcev, izposoje in drugih delovnih katalogov. Knjižničarji m orajo biti usposobljeni za poglobljeno informacijsko delo in kvalitetno posredovanje knjižnih fondov. To pa je mogoče le, če knjižničarji sami dobro poznajo knjižno zalogo v knjižnici in litera­ turo nasploh. IZPOSOJEVALIŠČA IN POTUJOČA KNJIŽNICA Za Slovenijo je značilno veliko število majhnih knjižnic. To pred­ stavlja za knjižničarsko službo velike težave. Ugotovljeno je namreč, da danes lahko trajno veže bralce le knjižnica, ki ima vsaj 8000 do 10.000 zvezkov, in pri tem ni velike razlike med mestom in deželo. Ker je v naših socialnih in kulturnih razmerah nemogoče pričakovati, da bi bralci opravili daljšo pot do knjižnice ali se celo do nje vozili, je odločitev, kakšno organizacijo knjižnične mreže je treba postaviti na terenu, odločilnega pomena za celotno nacionalno knjižničarsko službo. Ko postavljamo mrežo na terenu, moramo ugotoviti, kje leži meja, od katere imajo krajevne knjižnice in izposojevališča boljše možnosti za uspešno delovanje kot potujoča knjižnica z bibliobusom. Dolgo časa je bila za bibliobus spodnja m eja 1000 prebivalcev. Ko pa so pozneje prim erjali izposojo v knjižnicah, ki so jih vodili knjižničarji am aterji v krajih s prebivalci med 1000 do 3000, so ugotovili, da je nižja kot tam, kjer je deloval bibliobus. V krajih pod 3000 prebivalcev je izredno težko omogočiti tako financiranje, da so usluge krajevne knjižnice enako­ vredne potujoči knjižnici z bibliobusom. Za Slovenijo je m eja pri 3000 prebivalcih zaradi množine majhnih središč, ki pa so v določenem smislu industrijski ali celo kulturni centri, popolnoma nesprejemljiva. Zato je nova organizacija postavila nesamo­ stojne krajevne knjižnice, ki jih financirajo občinske knjižnice, že v središča s približno 1500 prebivalci. S tem je zavestno prekinila eko­ nomski organizacijski princip sodobne bibliotečne prakse, ker je menila, da je nemogoče pri reformi dosedanjega sistema prizadeti kraje, ki imajo morda stoletno tradicijo v knjižničarstvu. Predvsem pa v Sloveniji še ne razpolagamo z analizami realnih potreb, na podlagi katerih bi se lahko odločali, kam bomo postavili krajevno knjižnico, da bo naša odločitev resnično temeljila na potrebah življenja v kraju, ne pa na tradiciji ali na vprašanjih prestiža. Občinska knjižnica bo v sodelovanju z osrednjo regionalno knjižnico morala po temeljitem premisleku določiti, v katerih krajih bo gojila krajevno knjižnico, ki jo bo vodil kvalificiran knjižničar, čeprav morda 16 Knjižnica 17/1973