URN_NBN_SI_DOC-00ZWLK3C

samo za polovičen delovni čas ali še manj, ki bo sposobna življenja in bo opravičila stroške, ali pa bo v kraju uredila izposojevališče s potu­ jočo knjižnico s kovčki oz. obisk bibliobusa. Zavedati se moramo, da bo proces propadanja knjižnic v majhnih krajih in vaseh tekel naprej in nobenega smisla nima, da poskušamo umetno obdržati knjižnice, ki niso sposobne življenja. Bolje je izdelati program, s katerim bomo v posameznih letih zgradili nekaj dobrih knjižnic, ki bodo lahko delovale kot kulturne in izobraževalne ustanove, prazen prostor pa napolnile z učinkovitimi potujočimi knjižnicami. Rešiti bomo morali vprašanje bibliobusa, kajti potujoča knjižnica s kovčki ne bo mogla sama reševati problema v celoti. Vse preveč je odvisna od izposojevališča oziroma od knjižničarja am aterja, ki dela v njej — torej od subjektivnih faktorjev, na katerih ne moremo v celoti graditi knjižnične mreže na terenu. Izposojevališče ima nedvomno dolo­ čeno prednost pred bibliobusom, ker stalna knjižna zbirka, dopolnjena z rednimi kolekcijami potujoče knjižnice, deluje v rokah dobrega knjiž­ ničarja kot krajevna knjižnica. Zato bomo postavili izposojevališče, kjer je le dana možnost, vzporedno s tem pa bomo izdelali sistem obiskov z bibliobusom. Zelo pomembno je vprašanje za potujočo knjižnico, od kod naj potujoča knjižnica deluje. Iz regionalnega centra ali iz občin­ skih središč? V urbanem sistemu je operacijska baza potujoče knjižnice v centralni mestni knjižnici. V regionalnem sistemu odločitev ni tako enostavna zaradi oddaljenosti regionalnega centra od posameznih krajev. S tem v zvezi je tudi odmaknjenost knjižničarjev potujoče knjižnice od problematike in posebnosti posameznih krajev. Ker pri nas računamo oe na mrežo izposoj evališč v okviru kulturno prosvetnih organizacij in šele začenjamo s potujočo knjižnico, predvsem pa je za bibliobuse treba urediti vrsto tehničnih in organizacijskih problemov, bi pri nas kazalo začeti z enotno potujočo knjižnico, ki bo delovala iz regionalnega središča. Tudi primerno velik fond potujoče knjižnice bi bil pri občin­ skih knjižnicah predraga investicija. Na koncu moramo omeniti matično službo. Njene naloge so: a) so­ delovanje pri planiranju knjižnih zgradb in pri nadzoru gradnje in opreme; b) podrobno načrtovanje knjižnične službe v celotnem sistemu v povezavi z občinskimi sistemi; c) določitev prioritete novih knjižnic in knjižničnih zgradb; č) postavitev potujoče knjižnice. Poleg teh po večini organizacijsko tehničnih nalog obstaja še vrsta funkcij, ki segajo v mentorsko službo in izvenknjižnične dejavnosti, ki jih je treba opravljati za celoten sistem: permanentno in temeljno izo­ braževanje kadrov; propaganda knjižnic in knjige, razstave in druge podobne dejavnosti v povezavi s knjižnicami celotne regije in z drugimi službami v osrednji knjižnici. V osnutku so nekatere službe razložene malo izčrpneje, toda za poznavanje sistema na splošno zadostuje pričujoče besedilo. Osnutek strukture regionalnega knjižničnega sistema naj bi služil kot model nekega splošnega regionalnega sistema, ki bi ga posamezne osrednje knjižnice v regiji prilagodile svojim možnostim. Vendar ni izpolnil svoje naloge. Model ni niti zadovoljil, niti prepričal bibliotekarjev, ki so o Knjižnica 17/1973 17