URN_NBN_SI_DOC-00ZWLK3C

njem razpravljali, da je mogoče knjižničarsko službo na regionalni bazi sploh ustvariti. Še bolj sporna pa je centralizirana obdelava knjižnega gradiva. Poleg tega ni razrešil nobenega izmed problemov, okrog katerih se vrtimo že dobri dve leti kot v začaranem krogu.. Osnutek premalo konkretno nakazuje prehod v novo organizacijo, ne podaja nikakršnih izračunov o potrebnih kadrih, opremi, prostorih za posamezne službe, predvsem pa pušča odprta vprašanja samoupravljanja, upravljanja, pod­ rejenosti, toka informacij in kontrole. Da ne bi naštevali nadaljnjih pomanjkljivosti, bi rekla samo še to, da je model konstrukcija, sestav­ ljena iz mnogih delov, ki jim m anjka organska povezava, da bi sistem lahko živel. Kar je trenutno najvažnejše: ni prepričal bibliotekarjev, da je v okviru take ali podobne konstrukcije nujno iskati smer za razvoj naše knjižničarske službe. Ko sem pregledovala tuje bibliotečne sisteme, nisem mogla najti tistih ključnih sestavin ali gibal, ki jih drugi sistemi imajo, nima jih pa naš model. Struktura našega regionalnega sistema se v svojih ele­ mentih bistveno ne razlikuje od zgradbe tujih sistemov. Ker trdno verujem tako v idejne in sociološke kot v racionalizatorsko-ekonomske motive, ki zahtevajo sklenjeno organizacijo knjižnic na določenem ob­ močju, mi je preostalo samo, da sem se stvari lotila pri začetku samem in poskušala najti odgovore v vedi, ki se ukvarja s sistemi, to je v splošni teoriji sistemov in v sistemski analizi. Sistemska metoda za opazovanje pojavov se nanaša na proučevanje sestavin sistemov v mnogosmerni povezanosti vzrokov in posledic v delovanju sistema. Zasnovana je na povratni in vnaprejšnji infor­ maciji. Splošna teorija sistemov je zato miselna metodika kibernetike, vede o komunikacijah in upravljanju sistemov katerekoli vrste. Sistem­ ski koncept omogoča, da gledamo notranje in zunanje faktorje, vplive od znotraj in iz okolja kot povezano celoto. Spoznamo funkcijo pod­ sistemov, ki so deli sistema, a so tudi sami zase zaokrožena enota, spoznamo pa tudi kompleksni nadsistem, v katerem m ora potekati delovanje danega sistema. Zato je osnovna naloga splošne teorije siste­ mov, da oblikuje in vpelje principe, ki veljajo za sisteme nasploh. Sistem je pri tem množica elementov, ki so v interakciji, je množica, ki ima lastnosti, a ki jih nimajo nujno tudi njene sestavine. Da bi del dejansko pripadal k neki celoti, mora imeti bistvene lastnosti te celote, ker sicer izgubi zvezo z njo in m ora propasti; vendar pa morajo imeti deli neko relativno samostojnost, ne smejo biti brezoblični. Zato je osnovno vprašanje za razvoj celote vprašanje o razm erju med preveliko in premajhno samostojnostjo delov. Zadnje vprašanje je prav posebej težavno, pa tudi neprestano aktualno prav v socialnih sistemih, med katere prištevamo tudi knjižnice. Izmed treh osnovnih skupin sistemov — naravnih, tehničnih in orga­ nizacijskih, nas zanimajo samo organizacijski sistemi, ki zajemajo vse materialne, umske in moralne rezultate, ki jih je ustvarilo človeštvo. V bistvu so splet naravnih in tehničnih sistemov kot svojih podsistemov. Od tehničnih sistemov se razlikujejo po ciljih, zaradi katerih so nastali. 18 Knjižnica 17/1973