URN_NBN_SI_DOC-00ZWLK3C

Delujejo po načelih, ki jih določajo ljudje. Cilj je bistven element organizacijskih sistemov in je istočasno tudi osnovni kriterij za njihovo sestavo. Ena izmed bistvenih značilnosti sistema je stopnja zapletenosti; ta je pri funkcionalnih sistemih, ki se m anifestirajo v učinku in delovanju, še posebej visoka. Ker so ti sistemi ustvarjeni zaradi nekega cilja, je učinkovitost pri doseganju zarisanih ciljev odvisna od načina njihovega funkcioniranja. To funkcioniranje zagotavlja regulacijski oziroma uprav­ ljalni podsistem. Upravljanje pomeni namreč urejanje nekega sistema, zato da bi dosegli določen cilj. V zadnjih letih se vrste številni poskusi, da bi izoblikovali splošno teorijo upravljanja sistemov, ki bi veljala za tehnične, biološke, ekonomske in druge družbene sisteme. Takšni napori potekajo vzporedno z razvojem splošne teorije sistema. Osnovna razlika med njim a je v tem, da je naloga splošne teorije sistemov pojasnjevanje zakonov, ki opredeljujejo načela v nastajanju, gibanju in razvoju kakršnihkoli realnih sistemov, splošna teorija upravljanja pa se ukvarja s problemi zastavljanja upravljanih nalog v realnih sistemih in z razvojem metod in tehnik določanja in uresničevanja upravljanih nalog. V življenjski praksi realni pogoji dela upravljanega sistema niso nikoli znani, temveč nastopajo vedno negotovosti raznih vrst. Včasih je krmilni podsistem nezadostno znan, npr. nismo odkrili njegovih notra­ njih mehanizmov ali pa ne poznamo njegovih sprememb v teku časa in v odvisnosti od stanja sistema. V drugih prim erih obstajajo negoto­ vosti glede značilnosti okolja, ki vpliva na sistem. Možne so tudi nego­ tovosti pri postavljanju ciljev in meril upravljanja. Pojem negotovosti ima tukaj zelo posplošen pomen in v najširšem smislu izraža odsotnost predhodnih podatkov za reševanje upravljalne naloge. Prav tako zelo posplošena je ugotovitev, da se z negotovostmi borimo s pomočjo adap- tiranja (= prilagojevanja) in da m ora biti upravljanje, kadar imamo opraviti z negotovostmi, adaptivno — prilagojeno. Pojem adaptiranja je zapleten in velja za zelo različne pojave, ki nastopajo v tehniki, biologiji, ekonomiki, sociologiji in drugod. Zaradi tega opis adaptivnih procesov v matematični obliki zadeva na velike težave, kajti pomen adaptacije je: 1. da se m orajo spreminjati vrednosti param etrov uprav­ ljalnega podsistema v skladu z dopolnjenimi informacijami o param etrih upravljalnega podsistema, zbranega v teku upravljanja; 2. da se struk­ tura upravljanega podsistema prilagaja tako, da ustreza spremembam upravljanega podsistema, da se prilagodi cilj ali pa merila v skladu z dopolnilnimi informacijami o okolju in vlogi opazovanega sistema v njem; 3. da se spreminjajo omejitve ali zaradi spremembe razpolož­ ljivih virov ali zaradi dopolnitve informacije o možnih mejnih vred­ nostih stanja. Kadar poteka upravljanje v sistemu z nezadostno poprejšnjo infor­ macijo, je možno, da nismo popolnoma obveščeni a) o modelu, b) o cilju, kriterialni funkciji ali omejitvah, c) o značilnostih motenj ali d) o tekočem stanju sistema v teku časa. Med zapletenimi sistemi imamo tudi sisteme z odvečno predhodno obveščenostjo. Predhodna obveščenost o sistemu je namreč tolikšna, Knjižnica 17/1973 19