URN_NBN_SI_DOC-00ZWLK3C

izpitom, kandidati pa os^i.ejo na ravni priučenih delavcev nižje izo­ brazbe. Če pa njih delokrog kakorkoli razširjam o z dodatnimi stro- kovno-tehničnimi deli, ki bodo kandidate okvalificirala za »knjižničarjeve pomočnike«, potem moramo njih šolanje ob delu organizirati podobno kot pri vseh drugih strokah, kjer delujejo kvalificirani delavci oziroma pomočniki raznih vrst (npr. trgovski pomočnik v knjigam i). Verjetno govori razvoj za slednji profil, medtem ko bomo nestrokovna tehnična opravila v knjižnicah prepuščali običajnim nekvalificiranim delavcem. Sedanji diplomanti knjižničarske smeri na pedagoški akademiji resnično prevzemajo kot »višji knjižničarji« v mnogih prim erih samo­ stojna ali vodilna delovna m esta v knjižnicah. Le-ti bi prav gotovo morali biti usposobljeni tudi za opravljanje del, ki niso samo knjižni- čarsko-tehnična in za katera se sedaj predvsem šolajo. Vendar je navedeni pojav samo slika našega sedanjega stanja in rezultat neorga­ niziranega sistematičnega oblikovanja kadrov za strokovno delo na področju knjižničarstva. Mislim, da bosta razvoj in modernizacija knjižničarstva kot stroke in javne službe terjala, da samostojna, vod­ stvena in vodilna dela v knjižnicah opravljajo bolj kvalificirani stro­ kovni delavci, delavci s profilom sedanjega »višjega knjižničarja« pa bodo učinkovito opravljali vsa strokovno-tehnična opravila s knjižnim gradivom in z njegovimi uporabniki. Glede profila »bibliotekarja« navaja vprašanje dve varianti, ki sta prav zaradi svojih skrajnostnih izhodišč vselej povzročali nepotrebna nesoglasja in ki sta, po mojem prepričanju, obe nesprejemljivi. Če naj bo profil delavca te izobrazbene stopnje takšen, kakor sem ga grobo opredelil v odgovoru na drugo vprašanje, potem je rešitev nekje v sre­ dini med obema variantama. Vodilni knjižnični delavec m ora biti m ojster svoje ožje knjižničarske strokovnosti, hkrati pa tudi širše razgledan in usposobljen za opravljanje določenih drugih strokovnih in družbenih nalog. Takšnega delavca v knjižničarstvu najbolj pogrešamo in ga bomo pri modernizaciji knjižničarske službe najbolj potrebovali. Zato menim, da bi moralo biti na tej stopnji strokovnega šolanja vzpostavljeno ravnotežje med strokovnim študijem knjižničarstva (v njegovi poglobljeni in teoretični usmeritvi) in med nekim drugim neknjižničarskim strokovnim področjem. Vem, da ob sedanji organi­ ziranosti visokošolskega študija zamisel ni izvedljiva; prepričan pa sem, da je pot k razrešitvi in modernizaciji prenekaterih študijskih smeri v našem visokem šolstvu, pa tudi za področje knjižničarstva v inter­ disciplinarnem sistemu visokošolskega študija. Ne bom razširjal odgovora še na problematiko specializacije in usposabljanja za raziskovalno in znanstveno delo na področju knjižni­ čarstva. Pri koncipiranju celovitega izobraževalnega sistema bo treba razviti tudi to stopnjo knjižničarske kvalificiranosti. Še prej pa bo treba poskrbeti za usposobitev kadrov, ki bodo kontinuirano in kvalitetno skrbeli za izobraževanje knjižničarskih strokovnih delavcev na vseh stopnjah strokovnega šolanja. Predvsem to je osnovna in odgovorna naloga sedanjih generacij visokokvalificiranih slovenskih knjižničarskih delavcev. Knjižnica 17/1973 5