URN_NBN_SI_DOC-00ZWLK3C

Tatjana Blažekovič, Pedagoška akademija, Rijeka: 1. Menim, da je redno šolanje bibliotečnih delavcev neobhodno potrebno, ker so knjižnice strokovno urejene in organizirane ustanove, bibliotečni delavci pa imajo svoje priznane nazive. Kot takšni morajo bibliotečni delavci obvladati določeno količino teoretičnega in praktič­ nega znanja, ki si ga lahko pridobijo samo z organiziranim šolanjem. Sodobna knjižnica katerekoli vrste potrebuje knjižničarja oziroma bibliotečnega delavca, ki si bo ob klasični obliki dela neprestano pri­ svajal nove dosežke bibliotečne vede. Zaradi tega m ora imeti delavec tudi ustrezno količino strokovnega znanja. Od bibliotečnega delavca se pričakuje, da bo znal več od uporabnika knjižnice ali pa najmanj toliko kot ta, in to ne samo v strokovnem bibliotečnem smislu, ampak tudi v splošnem znanju in zelo pogosto celo v specialnih znanjih. Zaradi vsega tega je nujno redno šolanje in to, če je le mogoče, na kakšni že obstoječi šoli splošne ali specialne smeri (splošna srednja šola ali fakulteta). 2. Menim, da m ora imeti bibliotečni delavec: 1. splošno izobrazbo, 2. določeno strokovno izobrazbo, 3. znanje tujih jezikov in 4. strokovno bibliotečno izobrazbo. V strukturi vseh potrebnih znanj posameznega bibliotečnega delavca so glede na delovno mesto in vrsto knjižnice zastopana znanja z vseh teh področij v različnem obsegu, doseženem na različnih stopnjah šolanja. Seveda je tako strokovno področje bibliotečnih delavcev vse ožje, čim višja je stopnja izobrazbe. Potrebe modernega bibliotekarstva je treba pokrivati s sodobnimi programi šolanja bibliotečnih delavcev. Šolanje knjižničarjev in bibliotekarjev m ora biti enotno, študij pa m ora zagotoviti potrebno izobrazbo bibliotečnim delavcem v ljudskih, strokovnih, šolskih in znanstvenih knjižnicah, pri čemer moramo misliti tudi na delo v dokumentacij sko- informacijski službi. 3. Mislim, da potrebuje bibliotekar poleg splošne izobrazbe tudi določeno visoko strokovno izobrazbo, ki jo dajejo posamezne fakultete. Takšna izobrazba bi tudi morala biti prvi pogoj za pridobivanje stro­ kovne bibliotekarske izobrazbe. Strokovna izobrazba bibliotekarjev mora biti na visokošolski stopnji in sicer na dodiplomski stopnji štu­ dija. Šolska izobrazba tako šolanega bibliotekarja bi morala biti visoka šolska izobrazba, sestavljena iz dveh delov, en del bi bil redni študij na eni od fakultet, drugi del pa bi bil študij bibliotekarstva, ki bi na fakultetnem nivoju trajal eno leto. Menim, da bi šolanje bibliotekarjev iz bibliotečne stroke bilo medfakultetno ali dodiplomsko na drugi stopnji študija. Ta študij bi mogli vpisati le tisti kandidati, ki so prej končali študij na eni od fakultet ali tak študij končajo vzporedno s študijem bibliotekarstva. Vsekakor bi bilo treba predvideti tudi ustrezno prakso v vzorno urejenih knjižnicah. 4. Knjižničar potrebuje splošno izobrazbo, ki jo daje naša srednja splošnoizobraževalna šola. Strokovna izobrazba knjižničarjev bi morala biti na stopnji višje šole. Predlagam, naj se za šolanje knjižničarjev osnuje dvopredmetna skupina na pedagoških akademijah, kjer bi se poleg predmeta bibliotekarstvo študiral še eden od predmetov, ki se 6 Knjižnica 17/1973