URN_NBN_SI_DOC-01OOVTH7

ški prevod, Jenkova him na Naprej zastava slave, ki je izšla hkrati s svo­ jo klavirsko partituro kot delo An­ gleža Alfreda H ardyja (London 1885); neznano mu je prevajalsko delo Paula Selverja, ki je proti koncu prve svetovne vojne v londonskem tedniku The New Age objavil Prešernov sonet življenje ječa in Zupančičevo pesem Vseh živih dan (28. II. 1918), nato pa še Prešernovo pesem Pevcu (17. IV. 1919). Prav tako nim a naš bibliograf v razvidu prevodov nekdanjega lek­ torja angleščine v Beogradu, Jam esa W. Wilesa, ki je v Ljubljani 1919 v svoji zbirki SHS-English Renderings prevedel eno Gregorčičevo in dve Pre­ šernovi pesmi, poleg tega pa mu je Joža Glonar natisnil v Ljubljanskem zvonu 1921 posrečen prevod Prešer­ nove redakcije narodne pesmi o Lepi Vidi. Leta 1930 pa je sam dal Ljub­ ljanskemu zvonu v objavo tri sloven­ ske narodne pesmi (Rošlin in Ver­ janko, Vinsko pesem in Prepir z mo­ žem = Ju tri bo v Celovcu sem enj). Dalje bi moral Lewanski omeniti zelo dobre prevode, ki jih je v londonskem tedniku The Spectator objavil Ken­ neth Matthews (3. in 10. IV. 1942) v svojem članku The Slovene poets, in sicer: Prešernovo Nezakonsko mater, sonet Je od vesel’ga časa teklo leto in 6. sonet iz Sonetnega venca, poleg tega pa še Rudolfa M aistra pesem Grobovi in Dolenjska poletna noč ter Župančičevo Belokranjsko dekli­ co. Naj opozorim še na nekatere slo­ venske pesmi, ki so izšle v angleški izdaji beograjske mednarodne revije Yugoslavia, ki jih pa zavoljo pom anj­ kanja prostora ne bom navajal. Ce sedaj pretresemo še Lewanske- ga abecedni (po avtorjih) pregled prevodov v njegovi bibliografiji, mu lahko naštejem o še naslednje po­ m anjkljivosti: pri M ateju Boru za­ man iščemo podatke o Lavrinovi dva- kratni objavi pesmi šel je popotnik skozi atomski vek (najprej v reviji Adam 1959, nato kot sam ostojna pu­ blikacija 1960 z ilustracijam i Nore Lavrinove). Pozna le drugo izdajo Cankarjevega Hlapca Jerneja, ki jo napačno datira z letnico 1948 name­ sto pravilne 1946 (prva izdaja iz 1930 mu ni znana), poleg tega pa je pri tem pisatelju izpustil celo vrsto po­ sameznih objav črtic in novel tudi v ameriških revijah, kakor so bile npr. The Living Age, Overland in The Stradford Magazine. Ni mu znana sam ostojna zbirka Gradnikovih pe­ smi v Lavrinovem prevodu (Selected Poems, London 1964), Franu Levstiku pripisuje Roman Vladimira Levstika Gadje gnezdo, pri čemer pozna samo prvo izdajo iz 1931, druge iz 1943 pa ne. Pri Prešernu navaja samo 1. iz­ dajo izbora iz njegovih pesmi (Selec­ tion of Poems, Oxford 1954), ni mu pa znana druga, razširjena izdaja (Poems, London 1963); opustil je navedbo štirih Prešernovih i pesmi (Zdravljica, dva soneta: Je od ve- sel’ga časa teklo leto in 6. sonet iz Sonetnega venca ter Nezakonsko ma­ ter), ki jih je objavil K enneth Mat­ thews v The Slavonic Review 1949 kot ponatis (razen Zdravljice) iz lon­ donskega tednika The Spectator 1942. Iz evidence mu je ušel tudi Jopsonov prevod Tavčarjeve novele Moj sin (The Slavonic Review 1924). Ce Le­ wanski navaja prevod Valjavčevega Pastirja, ki je izšel v založbi M ladin­ ske knjige v Ljubljani, bi mogel isto storiti tudi še z drugimi prevodi, npr. z Levstikovim M artinom Krpanom. Seveda pogrešamo pri njem tudi prve prevode Louisa Adamiča iz del Zofke Kvedrove, Prežihovega Voran- ca, Lojza Kraigherja, F. S. Finžgarja in M ilana Puglja, ki so vsi izšli v ameriških revijah. Ce si ogledamo še zadnje poglavje, anonim na dela oziroma narodne pe­ smi in pravljice, potem je treba ugo­ toviti, da je izmed 10 enot, navedenih v tem poglavju, samo troje takih, ki so prevedene iz slovenščine, vse druge so slovaške. Med slovenskimi je tudi Desetnica in pa bajka o Zlatorogu, ki ju je prevedla in objavila v The Slavonic Review Fanny Copeland (1932—33). Izmed narodnih pesmi bi moral Lewanski navesti vsaj še na­ rodno pesem o Ravbarju, ki jo je pod 128