URN_NBN_SI_DOC-0EWCEKLP

delitev našega revolucionarja. S tega vidika se zdi še najzanim ivej­ ši prispevek F rana Juriševiča, ki na podlagi zapiskov V ilharjevih predavanj dovolj nazorno podaja njegove poglede na posamezna etična vprašanja; pa tudi ta prispevek se ne dviga nad detajle, tako da ne podaja strnjenega prikaza njegovih nazorov, kot se zrcalijo v delu tega kom unista. In prav to je tisto področje, ki ga pri takšni publikaciji najbolj pogrešamo. Kaj je dosegel s svojimi članki, kaj je zagovarjal v svoji politični in k u lturni praksi, kaj je želel in kaj dosegel s svojimi knjigam i, od kod izhajajo njegovi kriteriji, kako in na podlagi česa se je opredeljeval. Tako ostaja še m arsikatera stran V ilharjevega dela prezrta in še m arsikatero vprašanje brez odgovora. Predvsem pa bralec ne more mimo dveh praznin, ki ju prispevki niso dovolj osvetlili. N aj­ prej je to V ilharjevo proučevanje zgodovine prekomorcev, ki je prav gotovo ena najpom em bnejših con njegovega dela; vsaj za prispevek A lberta K luna smo pričakovali, da bomo v njem našli nekaj več konkretnih podatkov in tudi oceno tega delovnega področja. Poleg tega je šibko prikazano tudi V ilharjevo bibliotekarsko delo. Ne gre le za usm eritev koprske knjižnice pod njegovim vodstvom. V rsta strokovnih bibliotekarskih del — od bibliografij do analiz zgodovi­ ne knjižničarstva — prav gotovo zasluži bolj tem eljito analizo. U rednik zbornika Jože A. Hočevar si teh nalog niti ni zastavil, saj so publikacijo pripravili v mrzlični časovni stiski ob dokonče­ vanju adaptacije stavbe koprske osrednje knjižnice. Poim enovanje koprske osrednje knjižnice po Srečku V ilharju je prav gotovo najpom em bnejše priznanje naporom in njegovem u uspešnem u delu, s katerim je dosegel, da je ta ustanova prehodila pot od razm erom a zaprte in celo med Koprčani malo znane biblio­ teke do današnje osrednje knjižnice na južnem Prim orskem , ki za­ vzema pomembno mesto v slovenskem sistem u splošnoizobraževal­ nega knjižničarstva. Z aradi tega je smiselno, da je drugi del zbor­ nika posvečen razvoju koprske osrednje knjižnice. Na uvodnem m estu tega dela je objavljena zanim iva študija M iroslava P ahorja o nastanku in razvoju O srednje knjižnice K oper od začetkov 1882. leta do 1954. Gre za tem eljito in obsežno bibliotekarsko nalogo, ki jo je avtor pripravil kot del svojega strokovnega izpita. V njej je zbral množico pričevanj in vse dosegljive dokum ente (arhiv knjiž­ nice je uničil Benedetto Lonza feb ru arja 1952, ko je pobegnil ob znani vohunski aferi v Trst) te r tako rekonstruiral dolgo pot nasta­ janja in bogatenja knjižnice. Zadržal se je pri opisu novih pridobi­ tev, delu vodij knjižnice te r seveda opisal tudi škodo, ki so jo knjiž­ nici prizadejale italijanske fašistične oblasti še posebej 1944. leta,