URN_NBN_SI_DOC-0JZO8RCS

DANES B o r u t Planinšič ml. Smo se že bali, da nam bo vrhunski šport crknil zaradi mačehovskega odnosa, ki velikokrat ni le balkanska improvizacija. Temveč tudi nategovanje, kdo je naš in kdo njihov. Če je šef zveze naš, damo, če je njihov, damo, ko bo naš. Kljub slovenskim športnim anomalijam imamo vedno znova Petre Majdič, Tine Maze, Dejane Zavce. Razvadili smo se, da vsakič, ko zaide en talent, vznikne novi. Iz te razvade so se rodili novi časi, v katerih se še nogometne Italije, štirikratne svetovne prvakinje, ne bojimo več. E, to je šele čudež. Kajti za nogomet jih potrebuješ najmanj enajst, ne enega samosvojega talenta. Tu nam tista o begu možganov v tujino - no, v tem primeru nog - celo pomaga. Iz lige, ki čez mejo nima pretiranega ugleda, bežijo najboljši, nakar se v nacionalno moštvo vrnejo tako izbrušeni, da v nogometu veljamo že za silo. Ja, novi časi so. Leta 1994, pred prvo uradno tekmo Slovenije, so v nesrečnem projektu Kenp Italijane prodajali po zasoljenih cenah. Misleč, da jih bo narod drl gledat kot polbogove. Pa so med 6 0 00 navijači v Ljudskem vrtu zijali prazni sedeži. Stožice za 16 tisoč ljudi bodo nocoj kljub paketni prodaji - kdor hoče Italijo, si mora želeti še Estonijo in v Mariboru Srbijo - razprodane. Slovenija bo norela. Ali pa se bo optimizem malo po pol enajsti zve- čer zasukal v hudo razočaranje. Kajti ko gre za nacionalno športno čustvovanje, so sčasoma najbolj naši postali prav nogometaši. Odkar smo se otresli fuzbalske manjvrednosti iz bivše Jugoslavije, se tudi politiki radi slikajo na nogo- metu. Morda bi si ga, privlačnega in ljudskega, že razdelili kot marsikaj v državi. Kot so svoj čas v hokeju na ledu čakali parlamentar- ne volitve in po njih menjave v vodilnih podjetjih, preden so postavili predsednika s pravimi zvezami. Nogomet ima to srečo, da Fifa in Uefa, kakorkoli skorumpirani sta sami, nacionalne zveze hudo resno branita pred mešetarji. Naj mu predseduje Rudi Zavrl, Ivan Simič ali Aleksander Čeferin, naš nogomet je na najvišji ravni zdrav. Zato si ga lažje lasti narod, ki hoče na športnih spektaklih pobegniti vsakdanu. Tudi tekma leta, ko še Italijanom ne priznavamo več vloge nogometnih favoritov, bo beg pred realnostjo. Četudi se konča s porazom. Bo vsaj pošten. V boju enajstih proti enajstim, kot bi rekel selektor Matjaž Kek, pa da vidimo, kdo je boljši. Po vladni napovedi, da bo zahtevala ničnost pogodbe s Patrio, je završalo - kaj če bo treba vrniti tu-di podku-pnine? LEVO SPODAJ Pakt za evro in protesti Po odstopu predsednika portugalske vlade je samo še vprašanje časa, kdaj bo tudi ta država potrebovala pomoč drugih članic evroob- močja. Množičen protest pred začetkom vrha EU DARJA KOCBEK BRUSELJ (OD NASE DOPISNICE) Voditelji članic EU, ki so se sinoči zbra- li na vrhu EU v Bruslju, v senci priča- kovanj, da bo za Grčijo in Irsko najbrž kmalu tudi Portugalska zaradi preza- dolženosti potrebovala pomoč dru- gih članic z evrom, odločajo o svežnju predpisov, s katerimi nameravajo zago- toviti, da se v prihodnje takšne krize v državah članicah z evrom ne bi več ponavljale. Nemška kanclerka Angela Merkel je ob prihodu na vrh poveda- la, da je predsednik portugalske vlade Jose Socrates pred dvema tednoma v Bruslju predstavil zelo ambiciozen var- čevalni program za leta 2011, 2012 in 2013. Za izvedbo tega programa bi mo- rali prevzeti odgovornost tisti, ki so na oblasti danes, kot tudi tisti, ki bodo morda na oblasti jutri. Socrates, ki je bil prav zaradi nove- ga varčevalnega programa pred dvema tednoma glavna zvezda vrha evrosku- pine v Bruslju, je v sredo zvečer odsto- pil s položaja predsednika vlade, ker je vseh pet opozicijskih strank v parla- mentu zavrnilo varčevalni program, ki predvideva dodatno zmanjševanje stroškov in dvig davkov. Socrates je po odstopu povedal, da bi ta program preprečil, da bi Portugalska morala zaprositi za tujo pomoč. Predsednik evroskupine in luksemburške vlade Jean-Claude Juncker je ocenil, da bi Portugalska lahko potrebovala 75 mi- lijard evrov pomoči. Grčija je lani dobi- la 110 milijard evrov, Irska pa je dobila odobrenih 85 milijard evrov. Portugal- Okoli 15 tisoč ljudi je včeraj na predlog belgijskih sindikatov in evropskega združenja sindikatov protestiralo proti paktu za evro. (Reu-ters) ska mora do 15. aprila poplačati za 4,3 milijarde evrov obveznic. Varčevalni program, ki ga je Socrates poslal v par- lament in ga je opozicija v sredo zvečer zavrnila, pa je že četrti povrsti. V času, ko so včeraj dopoldne v stav- bi sveta EU predsedniki evropskih institucij sedeli na tripartitnem vrhu s predstavniki sindikatov in delodajal- cev, je okrog 15 tisoč ljudi na predlog belgijskih sindikatov in evropskega združenja sindikatov protestiralo proti paktu za evro, ki je eden od dokumen- tov, ki jih imajo na mizi za potrjevanje voditelji. Njihovo geslo je bilo, da zahte- vajo pravične plače in ohranitev social- ne varnosti, skratka več pravičnosti in solidarnosti. Predsednik evropskega sveta Herman van Rompuy je protest- nikom sporočil, da je namen pakta za evro zagotoviti rast in delovna mesta, to pa lahko zagotovi konkurenčno go- spodarstvo. Da bo sprejetje celotnega svežnja predpisov za zagotovitev stabilnosti evra in povečanje konkurenčnosti go- spodarstva velik napredek, je ob priho- du na vrh menila tudi Angela Merkel. Predsednik britanske vlade David Ca- meron je izpostavil, da je Evropa zdaj regija z nizko rastjo, zato je treba pos- krbeti, da se bo to spremenilo. Medtem ko so voditelji članic z evrom že pred dvema tednoma Grčiji podaljšali rok za odplačilo njenih dol- gov in ji znižali obrestno mero, prošnje Irske za znižanje obrestne mere niso odobrili. Najodločneje je temu naspro- toval francoski predsednik Nicolas Sar- kozy, ker Irci niso hoteli zagotoviti, da bodo v zameno dvignili davek za pod- jetja. Ob prihodu na tokratni vrh EU je predsednik irske vlade Enda Kenny povedal, da se je odločil s prošnjo za znižanje obrestne mere počakati, do- kler ne bodo znani rezultati obreme- nilnih (stresnih) testov za irske banke. Ti naj bi bili znani prihodnji četrtek, 31. marca. Na večerji so voditelji razpravljali o Libiji. Kanclerka Merklova je dejala, da mora EU sprejeti popoln embargo za uvoz libijske nafte in s tem jasno poka- zati, da s tistimi, ki streljajo na lastne ljudi, ni pripravljena trgovati. Članice EU imajo o akciji zoper režim Moamer- ja Gadafija še vedno zelo različna mne- nja, zato pred začetkom razprave še ni bilo jasno, za kakšne sklepe se bodo lahko dogovorili. Do nove hiše le s pogodbo o gradnji Premier je odhitel v Bruselj, kjer bo kolege iz evroskupine seznanil o vladnem predlogu obveznosti Slovenije do pakta za evro. Novela zakona o gradnji objektov odpravlja možnost gradnje hiše v lastni režiji IVAN VIDIC Predsednik vlade Borut Pahor je predlog obveznosti, ki jih je Slovenija pripravljena sprejeti v okviru izpolnje- vanja zavez pakta za evro, odnesel na vrh v Bruselj in bo o njem seznanil vo- ditelje evroskupine. Zatrdil je, da bo vlada predlog posredovala socialnim partnerjem, želi pa si tudi dialoga z vodstvi opozicijskih političnih strank in strokovno javnostjo. Premier si želi, da bi tako v dveh mesecih oblikovali nekakšen pakt za napredek in razvoj- ni preboj. Predlog obveznosti zajema štiri področja (konkurenčnost, zaposlova- nje, vzdržnost javnih financ in krepi- tev finančne stabilnosti). Na področju konkurenčnosti želi vlada omejiti rast stroškov dela, spodbuditi tuje naložbe (povečanje spodbud za 30 odstotkov v prihodnjem letu) in internacionaliza- cijo slovenskih podjetij (15 odstotkov več spodbud). S socialnimi partnerji naj bi dosegla dogovor o minimalni plači, o rasti realnih plač v povezavi s produktivnostjo, po dogovoru s so- cialnimi partnerji v javnem sektorju naj bi tam tudi prihodnje leto rast plač zaostajala za rastjo v zasebnem. V pri- hodnjem letu naj bi zmanjšali admi- nistrativna bremena (ocena pregleda je, da jih je za 1,5 milijarde evrov) in prihranili 373 milijone evrov. Vlada predlaga deregulacijo poklicev, nov okvir poklicev javnega interesa, večja vlaganja v raziskave in razvoj, delež prebivalstva s terciarno izobrazbo naj bi prihodnje leto znašal 32 odstotkov. Na področju zaposlovanja cilja na spod- bujanje varne prožnosti in povečanje zaposlenosti, na varnost ljudi, ki so izgubili delo, na večji nadzor nad usta- novami na trgu dela, na zajezitev dela na črno in ne nazadnje na uveljavitev novele zakona o urejanju trga dela. Prvi cilj na področju vzdržnosti jav- nih financ je uveljavljanje programa reform in določil pakta za stabilnost in razvoj, premier pa je omenil zakon- sko omejitev za višino javnega dolga na 45 odstotkov bruto domačega pro- izvoda in izravnan javnofinančni po- ložaj države do leta 2016. Kdo in kaj lahko sam zida Vlada je spet prisluhnila zahtevam Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) in pripravila predlog novele zakona o graditvi objektov, ki ukinja možnost gradnje objektov za lastne potrebe veli- kosti do 250 kvadratnih metrov v last- ni režiji. Če bodo poslanci državnega zbora novelo po skrajšanem postopku potrdili, bo v lastni režiji potem mogo- če graditi le enostavne in nezahtevne objekte, za katere ni potrebno gradbe- no dovoljenje, je dejal državni sekre- tar na okoljskem ministrstvu Peter Gašperšič. Tako naj bi pomagali grad- benemu sektorju in omejili sivo eko- nomijo. Natančneje, v lastni režiji bo mo- goče graditi objekte velikosti do 30 kvadratnih metrov (garaže, lope, dr- varnice), zanje zaradi nezahtevnosti ni treba zagotoviti gradbenega nad- zora. Še vedno pa bo mogoče v lastni režiji opravljati obnovitvena in vzdr- ževalna dela. Gašperšič je pojasnil, da se je inštitut dela v lastni režiji izrodil, podvomil je tudi, da bi prav vse objek- te do sedaj ljudje zgradili z lastnimi ro- kami. Predlog novele določa tudi izje- me za gradnjo gasilskih in planinskih domov. Te bo še mogoče graditi v last- ni režiji in prostovoljnim delom, če ne bodo večji od 250 kvadratnih me- trov (do zdaj je zanje veljalo 350 m2). Kršiteljem grozi globa od 500 do 1200 evrov, rušenje objekta pa z novelo ni predvideno, tudi število gradbenih inšpektorjev ostaja še naprej nespre- menjeno. Ministrstvo je prepričano, da gre za enega potrebnih ukrepov za sanacijo gradbeništva, saj sedanja ure- ditev dopušča delo na črno in sivo eko- nomijo. Mladi se šolajo, dela pa ni Ministrski zbor se je seznanil o razi- skavi Mladina 2010, prvi celoviti ra- ziskavi o položaju in vlogi mladih v Sloveniji in z osnovno ugotovitvijo, da je prehod mladih v samostojno življe- nje vse težji in zahtevnejši. Delež mla- dih, ki so vključeni v izobraževanje, zadnje desetletje v Sloveniji narašča hitreje kot v drugih članicah EU, naj- večji problem mladih pa je dostop do dela in stalnega delovnega mesta, saj je Slovenija na prvem mestu v EU po deležu začasno zaposlenih mladih, je dejal minister za šolstvo in šport I-gor Lukšič in pojasnil, da je vlada naloži- la ministrstvom tvorno sodelovanje pri pripravi nacionalnega programa za mladino, ki naj bi ga pripravili do začetka prihodnjega leta, pristojnim službam pa, da naredijo vse za odpra- vo ovir, ki so mladim na poti v samo- stojno življenje. Na kratko iz vlade E-vropska dediščina Znak evropske dediščine, katerega cilj je razpoznavnost spomenikov, ki so ključ- nega pomena za zgodovino Evrope, je doslej prejelo 64 spomenikov 17 evrop- skih državah in Švici, v Sloveniji pa spominska cerkev sv. Duha na Javorci nad Tolminom, partizanska bolnišnica Franja in Plečnikove Žale v Ljubljani, se je seznanila vlada. Skupen evropski ukrep so zdaj dopolnili in odpravili pomanj- kljivosti. Pisarne za poslovneže Vlada se je seznanila z informacijo, da ima slovenska diplomatska mreža 57 dip- lomatskih predstavništev in konzulatov, ki bodo predstavnikom slovenskih pod- jetij lahko nudili v začasno rabo pisarno. Trenutno je na voljo pisarna v Moskvi, v kratkem bo v New Delhiju, Carigradu in Šanghaju. Pač pa je vlada soglašala z zaprtjem predstavništva Japti v Sao Poulu. Sprememba v svetu STO Vlada je Janeza Slabeta razrešila članstva v svetu STO in vanj imenovala Luko Kočevarja z ministrstva za kmetijstvo. (ic)