URN_NBN_SI_DOC-0LKKEDW4

Nov ciprski nabiralnik za ljubljanske nepremičninske posle DANES Vojislav Bercko Dolga roka Izraela Izrael je v pičlih treh dneh ob pomoči prijateljskih držav in mednarodnih agencij dosegel pomembni diplomatski zmagi. Prvo mu je prineslo sredino poročilo Mednarodne agencije za jedrsko energijo IAEA, o katere neodvisnosti kljub očitkom nekaterih držav ne gre dvomiti, da Iran kljub drugačnim zagoto- vilom razvija jedrsko energijo tudi v vojaške namene, drugo pa bo doživel danes, ko je pričakova- ti negativno mnenje odbora Varnostnega sveta o sprejetju Palestine v Združene narode. Razlogov za slavje pa - razen morda v Izraelu - ni. Poročilo IAEA nakazuje, da se na nemir- nem Bližnjem vzhodu poleg Izraela rojeva nova jedrska sila in tega judovska država, ki sicer nikoli ni priznala, da razpolaga z okoli dvesto jedrskimi bojnimi glavami, nikakor ne bo dopustila. Manevrski prostor je zato majhen. Zagotovo bi bilo najbolje, če bi režim Mahmuda Ahmadine- džada takoj dopustil popoln mednarodni nadzor nad svojimi jedrskimi objekti, kar pa se zdi na njegovo bojevito retoriko malo verjetno. Poostrene sankcije Varnostnega sveta, za katere se zavzemajo ZDA in EU, bi Rusija, morda tudi Kitajska, blokirali z vetom. Zato se zdi, da ostaja le še skrajna, vojaška opcija. Izrael je že večkrat zagrozil, da bo z letalstvom uničil iranske jedrske obrate, vendar pa ima tudi iranska vojska rakete srednjega in dolgega dosega, ki lahko s konvencionalnimi bojnimi glavami dosežejo Sveto deželo. Kakorkoli obrnemo, kaže slabo. Bolj miroljubno je Izrael zmagal v svojem nasprotovanju polnoprav- nemu palestinskemu članstvu v Združenih narodih. Združenim državam Amerike pri blokiranju nove članice svetovne organizaci- je ne bo treba uporabiti pravice veta, s čimer bi se še dodatno zamerile arabskemu svetu, saj so uspele z agresivnim lobiranjem doseči, da se bodo pri glasovanju vzdržale Velika Britanija, Francija, Nemčija, Portugalska, Kolumbija in BiH, torej več kot dovolj držav 15-članskega Varnostnega sveta, kjer bi Palestina morala dobiti vsaj devet glasov podpore. Seveda bi si marsikdo, uradno tudi Slovenija, želel, da bi Palestina postala 194. članica ZN, toda brez neposre- dnih pogajanj, na katerih pa bodo kot zmeraj zmagali Izraelci in izgubili Palestinci, to očitno še nekaj časa ne bo mogoče. Vsaj do naslednje spremembe nestalnih članic v Varnostnem svetu ne. Morda je res še bolje, da je naše bančništvo v krču, kot da bi bila že vsa Slovenija v "grču". LEVO SPODAJ V gradbeni jami na Bavarskem dvoru v Lju- bljani naj bi bilo poniknilo od 6 do 11 milijonov evrov iz NLB, projektna firma za gradnjo je šla v stečaj, njene lastniške povezave pa preko Cipra vodijo do Klemna Šešoka, ki ga povezujejo tudi z Janko- vicevima sinovoma VASJA JAGER Razkrivamo nov domnevni nabiral- nik za nepremičninske posle posa- meznikov, ki se jih je že povezovalo z domnevno spornimi posli sinov lju- bljanskega župana Zorana Jankovica; gre za ciprsko podjetje Leuthold In- vestments Limited, ki naj bi bilo preko svoje projektne firme S1 zgradilo po- slovni kompleks na eni najbolj presti- žnih ljubljanskih lokacij, pri severnih vratih na Bavarskem dvoru. Objavlja- mo dokumente in povezave, ki kažejo, da so v propadli projekt, v katerega je največja slovenska banka NLB vloži- la od 6,35 milijona do 11,7 milijona evrov, vpleteni partnerji sinov Zorana Jankovica, po javnomnenjskih raziska- vah enega od favoritov na predčasnih volitvah. Za milijone dovolj že načrt Zgodba se je začela v letu 2007, ko je do takratnega vodstva NLB Leasin- ga stopil ljubljanski poslovnež Darko Škodič s prošnjo za financiranje gra- dnje poslovne stolpnice na Bavarskem dvoru. Deloval je prek za to ustanovlje- ne projektne firme S1, na katero je iz svojega drugega podjetja Bavarski dvor prenesel parcele na omenjeni elitni lju- bljanski lokaciji. Po dogovoru z NLB Le- asingom bi S1 prejel za 22,3 milijona evrov posojil, Škodič pa je po naših in- formacijah kot jamstva zanje zastavil zemljo na Bavarskem dvoru, del pro- storov v Eurocentru in svoje osebne menice, predložil pa naj bi bil tudi na- menski depozit v višini 300.000 evrov. Kot trdijo naši viri v skupini NLB, je ob tem nenavadno, da je NLB Lea- sing odobril financiranje tako obsežne naložbe zgolj na podlagi predloženega projekta za izvedbo (PZI), saj je običa- jen pogoj za odobritev sredstev veljav- no gradbeno dovoljenje. Če to drži, bi lahko pomenilo, da je bil nekdo zelo zainteresiran, da bi NLB financira- la Škodičev projekt. Banka naj bi bila takrat že vedela, da za S1 stoji ciprski Leuthold, v katerem je deloval eden ključnih posameznikov, ki jih je pre- iskovalna komisija državnega zbora kasneje povezovala z drugimi do- mnevnimi nabiralniki družine Jan- kovič v davčnih oazah. Sprva je S1 črpal posojila od NLB Leasinga, v letu 2009 pa je financira- nje projekta prevzela banka NLB. Kot je razvidno iz interne ocene naložbe, ki jo je za bežigrajsko podružnico NLB pripravil bankin sektor za ocenjevanje investicij (hranimo jo v uredništvu), je Škodič v obrazložitvi potreb po kredi- tih postavil zelo visoke cene; samo vrednost gradbenih del naj bi znaša- la 27 milijonov evrov (cel projekt naj bi stal 36,4 milijona). Enako ambicio- zna je predstavitev prodajne vredno- sti projekta: kvadratni meter vsakega lokala bi prodali za 4500 evrov, stano- vanja za slabih pet tisočakov in pisar- ne za 2950 evrov za kvadratni meter, skupno pa naj bi iztržili astronomskih 47 milijonov evrov. Bankini cenilci so ob teh številkah zadovoljno prikimali. Nenavadna kooperativnost ljubljanske občine? Po podatkih iz katastra je skupina NLB v podjetje nakazala za 11,7 milijona Sledi propadlega gradbenega projekta na severnih vratih Bavarskega dvora vodijo na Ciper, od tam do Klemna Šešoka, ki ga povezujejo tudi s posli Jankovicevih sinov. Župan prestolnice pa zanika, da bi nastopal v katerikoli lastniški obliki kateregakoli podjetja v tujini. (Tit Košir) evrov kreditov, Škodič pa trdi, da je dobil le 6,35 milijona; z denarjem NLB je izkopal gradbeno jamo ter prestavil stičišče cele vrste napeljav, od vodovo- dne in električne do telekomunikacij- ske in plinske. Gradbeno dovoljenje je S1 banki predložil naknadno, pri čemer naj bi bili postopki na Mestni občini Ljubljana (MOL) stekli nenava- dno hitro in brez zapletov (čeprav je lokacija projekta zaradi vozlišča ome- njenih napeljav zelo občutljiva). Kot so nam pojasnili na občini, je ta s Škodičem sklenila pogodbo: skla- dno z zakonom o prostorskem načr- tovanju se je S1 zavezal, da bo zgradil novo komunalno opremo, MOL pa je firmi odštela znesek investicije od komunalnega prispevka, obenem pa je obljubila, da v določenem roku ne bo spreminjala prostorskega načrta na način, ki bi ogrozil projekt. Izvaja- lec del je bilo po poročanju Dnevnika gradbeno podjetje, ki je v Sloveniji že skoraj sinonim za sumljive posle prek davčnih oaz: Vegrad v lasti razvpite Hilde Tovšak. A tudi kooperativnost ljubljanskih oblasti je bila premalo za vedno bolj previdno NLB, ki je čez čas ustavila kreditiranje posla; projekt je bil takrat dokončno pokopan, stečaj S1 pa neizbežen. Banka je tako ostala brez nekaj mi- lijonov evrov, vendar so se za dobršen del obetavnega zaslužka pod nosom obrisali tudi lastniki ciprskega nabi- ralnika. Kot nam je pojasnil stečajni upravitelj S1 Bojan Klenovšek, so par- cele v Ljubljani za zdaj še vedno v lasti S1, natančni znesek, ki ga firma dolgu- je NLB, pa bo znan v prihodnjih dneh, ko bo končan postopek zbiranja upni- ških terjatev; kot razkriva prvo Kle- novškovo poročilo, S1 nima drugega premoženja kot zemljo na Bavarskem dvoru in gradbeno dovoljenje za stol- pnico, iz česar mora poplačati trinajst upnikov. Ista imena, isti naslovi Skrivnostni Leuthold Investments Li- mited iz ciprskega Limassola ima pri- javljen sedež v isti zgradbi in celo v istem nadstropju kot druge slamna- te družbe z zelo podobnimi nazivi, za katerimi naj bi po podatkih nekaterih medijev in parlamentarnih preisko- valcev stala domnevna mreža Janko- vicevih (Disonco Investments Limited, Blue Train Investments Limited ...). V njihovih lastniških strukturah se po- javljajo isti posamezniki, predvsem Ni- coletta Demetriou, ki je posodila ime kot direktorica vseh firm, skupen pa jim je tudi ustanovitelj, družba One World Fiduciaries Limited, specializi- rana za odpiranje podjetij na Cipru za tuje naročnike, ki želijo zakriti svoje lastništvo. 11. novembra 2007 je vo- denje Leutholda formalno prevzel Škodič, vendar ni postal lastnik firme vse do 18. septembra 2009. Ko smo ga povprašali, kdo stoji za ciprsko slamnato družbo, nam je zatr- dil, da je bilo njeno oblikovanje zahte- va "izraelske multinacionalke", ki se je zanimala za odkup projekta na Bavar- skem dvoru preko prevzema firme S1. "Del njihovih zahtev je bil tudi prenos lastništva na ciprsko podjetje, saj so svoje evropske investicije obvlado- vali izključno preko Cipra. O tem je bila obveščena tudi NLB, ki je podala pisno soglasje," nam je zatrdil Škodič. Vendar nam ni želel razkriti imena skrivnostne izraelske korporacije, za- trdil je le, da gre za družbo, ki "kotira na borzi v Tel Avivu in ima na ozemlju Balkana ter Madžarske, Češke, Bolga- rije že vrsto dokončanih investicijskih projektov". Vsi županovi možje Edina družba, ki ustreza temu opisu, je AFI Group, ki pa ne deluje preko Cipra, temveč povsem transparentno preko svoje evropske podružnice in objavlja svoje nepremičninske projek- te na spletnih straneh. Škodičeva raz- laga o tuji multinacionalki pa ima še eno luknjo. Zatrdil nam je, da je bil la- stnik Leutholda ves čas on sam, nakar bi ga po dogovoru prodal Izraelcem, ki bi tako prišli do S1 in stolpnice v Ljubljani. Toda kot rečeno, je postal lastnik ciprskega nabiralnika šele v letu 2009, firma pa je bila ustanovlje- na že precej pred tem in pred naveza- vo stikov z domnevnimi partnerji iz tujine. Zato ne more držati, da je bil Leuthold oblikovan na zahtevo Izra- elcev. Tako ni jasno, kdo je bil njegov pravi lastnik pred Škodičem, od leta 2007 do 2009; ves ta čas je Leuthold že imel v svoji lasti S1, torej ni šlo za eno izmed praznih firm, ki bi jo bil vna- prej, na zalogo ustanovil One World, temveč je za njo že stal nekdo drug. In koga je ta nekdo oziroma "Izra- elci" izbral kot svojega uradnega za- stopnika v Sloveniji? Klemna Šešoka, ki naj bi bil po izjavah prič pred par- lamentarno preiskovalno komisijo za Jureta Jankovica odigral ključno vlogo pri kupčkanjih s parcelami pri Smodinovcu in pri domnevnem pre- vzemu ljubljanske restavracije Cubo. In ravno Šešok, ki naj bi se bil v teh poslih predstavljal kot pravni zasto- pnik najmlajšega županovega sina, se pojavi tudi v zgodbi s projektom na Bavarskem dvoru. Četrtega decembra 2007 je namreč kot pooblaščenec Le- utholda sprejel ustanovitveni akt sla- mnatega S1. Kar pomeni, da ni mogel delovati v imenu famoznih Izraelcev - stik z njimi naj bi bil Škodič namreč po lastnih besedah navezal šele "v letu 2008". "Ne dajemo pojasnil o naših klientih," je bilo vse, kar nam je na to temo dejal Klemen Šešok. Prav tako zadev ni želel komentirati nek- danji Škodičev poslovni partner Beno Muhič, ki je skrbel za tehnično plat projekta. Če ga ni v registru, ne pomeni, da ga ni v firmi Kdo je torej za podjetjem iz Limasso- la, ki ga je zastopal Šešok? Velik del poslovnežev, ki želijo preko ciprskih nabiralnikov zakriti svoje posle, for- malno ni prisotnih v teh firmah, pač pa delujejo iz ozadja, kot "upravičeni lastniki" (ang. "beneficiary owner"). To pomeni, da jih podjetja, ki po na- ročilu ustanavljajo by-pass firme, med katere naj bi spadali tudi Leuthold, Blue Train in Disonco, v uradnih do- kumentih ne navedejo kot dejanske la- stnike, vseeno pa do njih preusmerjajo denar. Kot so nam pojasnili sogovor- niki s Cipra, "identiteta upravičenih lastnikov, ki za skrivanje uporabljajo pooblaščence in zaupnike, ni dostopna javnosti. Gre za zelo zapleteno in obču- tljivo področje, raziskovanje teh pove- zav pa je naporno in drago." Da za Leutholdom in njegovim ljubljanskim projektom stoji kateri od Jankovicevih sinov, se v medijih ugiba že dlje časa. Poleg Šešoka ima namreč tudi Škodič sam zveze s sino- voma Zorana Jankovica; kot je pred časom pojasnil za Finance, "se z Jan- kovici pozna, a poslovno ne sodelu- jejo". Damjan Jankovic pa je zatrdil, da ve, kdo je pravi lastnik Leutholda, vendar tega ne bo izdal novinarjem. Zato smo na MOL naslovili neposre- dno vprašanje, ali je župan Jankovic upravičeni lastnik limasolske firme ali pa mu je znano, kdo bi to lahko bil. Prejeli smo odločen odgovor: "Zoran Jankovič ne nastopa kot 'beneficiary owner' ali kakršenkoli drug lastnik kateregakoli podjetja v tujini. Prav tako mu ni znano, kdo naj bi bil v tej vlogi." Jankovič sicer vztrajno trdi, da njegova sinova sama odgovarjata za svoje posle. Sicer ne nastopata na volitvah, a poročanje o njunih more- bitnih spornih kupčijah, sploh tistih, povezanih z ljubljansko občino, je v javnem interesu toliko bolj, ker je njun oče, če sodimo po javnomnenj- skih anketah, 4. decembra eden favo- ritov.