URN_NBN_SI_DOC-0Z6IVHX6

tiskani katalog (Prešernova razsta­ va 1946. Seznam predm etov. — Lj. 1946. 24 str. 8°.), sodelovala p a je tudi z dr. F. K idričem pi'i drugi iz­ daji kataloga (Prešerniana. -— V Lj. 1946. 57 str. 8°): opom ba velikega prešernoslovca »o debeli knjigi, ki je sicer nujno potrebna, a naloga bodočnosti« je bila neposreden po­ vod, da je avtorica sporočila svoj načrt dr. J. Slcbingerju, rav n atelju NUK, ki je zam isel podprl in p ri­ dobil dr. K idriča, da je Prešernovo bibliografijo sprejel v program iz­ daj SAZU, in ki se je tudi obve­ zal, da bo bibliografijo priredil za tisk: izšla naj bi 1. 1949 ob stolet­ nici Prešernove sm rti. L. 1948 je avtorica dokončala prvo različico bibliografije: n ek atera poglavja je dr. K idrič pohvalil, za n ek atera pa je želel, da jih pregleda še dr. Šle- binger. Ta je res priredil poglavje o prešernoslovju in ga vrnil v po­ noven prepis, toda huda bolezen in slednjič sm rt sta m u preprečili n a­ d aljn je delo. K er je m edtem tudi potekel rok za izdajo, je avtorica pričela gradivo ponovno dopolnje­ v ati in ga zbirati še za n ad a ljn ja leta, p ri tem delu in pri p reu reja­ n ju stru k tu re bibliografije pa ji je nekaj časa (1953—55) pom agal prof. J. Logar, vodja bibliografskega od­ delka v NUK. Z aradi nepredvide­ nih težav se je izdaja bibliografije neprestano odlagala vse do 1. 1972, ko se je m ariborska Založba Ob­ zorja ponudila, da izda delo, ki ga je avtorica m edtem dopolnila z gradivom do 1. 1970. Ta k ratk i zgodovinski prikaz smo navedli zato, k er se ob njem neho­ te vprašam o, k akšna je bila dosled­ nost obdelave skozi tako dolgo raz­ dobje (form alni vidik) in pa kakšen je bil (če je bil) delež K idriča, Šle- bingerja te r L ogarja pri u reja n ju gradiva (metodološki vidik). Zdi se nam reč, da gre za delo, ki kaže več m etodološko sistem skih plasti, na k atere bomo skušali opozoriti, ne da bi se poglabljali v k riterije za izbor gradiva, čeprav sodimo, da bi bila strožja selekcija bibliogra­ fiji samo v prid (npr. št. 3033). Ce prim erjam o razporeditev g ra­ diva v razstavnem katalogu, v n je ­ govi 2. izdaji in v bibliografiji, po­ tem m orem o ugotoviti, da prvi dve publikaciji nosita pečat K idriče­ ve kronološko dialektične m etode (okvirno: biografsko gradivo, P re ­ šernove objave, rokopisi, natisi pe­ snitev s prevodi, prešernoslovje, P rešeren v leposlovju, P rešernove proslave, P rešeren v glasbi in li­ kovni um etnosti); v vsaki skupi­ ni je k a r najdosledneje upoštevan kronološki princip, k ar nas pravza­ prav ne sm e presenetiti, saj je raz­ stava n astala n a osnovi zapiskov K idričevih predavanj, gradivo za 2. izdajo kataloga pa je celo sam priredil. Sistem izacija gradiva v b i­ bliografiji pom eni — k lju b temu, da še opazimo n ek atere značilnosti obeh katalogov — bistveno novost: razdeljena je n a 7 poglavij s 23 razdelki (P rešerniana 11, p rva raz­ ličica bibliografije 12) in, če od­ mislimo 7. poglavje: K azala, nam jih ostane še 6, ki jih m orem o raz­ deliti v 3 skupine: P rešeren — av­ to r (I. Rokopisi [5 razdelkov]. — II. O bjave. — III. Prevodi P rešernovih pesm i [3 razdelki].), P rešeren — inspirator (IV. P rešeren v glasbi [3 razdelki]. — V. P rešeren v lepo­ slovju.) in P rešeren — predm et znanstvenega proučevanja (VI. P re ­ šernoslovje [12 razdelkov].). Takšna vsebinsko logična razčlenitev in si­ stem ska izgradnja kažeta m iselnost zrelega in izkušenega bibliografa, ki sistem izira gradivo po k riterijih preglednosti in dostopnosti, ne pa po njegovi pom em bnosti za an ali­ tično oceno posam eznih nesovisnih dejstev: skorajda dvomimo, da bi to utegnil biti Šlebinger, ki je p re­ delal samo eno poglavje prvotnega osnutka; prej bi ta vpliv pripisali J. L ogarju, ki je — tako avtorica — »pomagal p ri p reu reja n ju stru k ­ tu re P rešernove bibliografije po novih vidikih« (uvod, str. 13). P ri tem pa v en dar ne smemo zane­ K n již n ic a 20(1976)1-4 147