URN_NBN_SI_DOC-227JSGX1

DANES Matija Stepišnik Na kraju zločina Nobeno presenečenje ni, da je Dominique Strauss-Kahn, šef Mednarodnega denarnega sklada (IMF), odstopil pod težo obtožb o posilstvu, zaradi česar se namesto po zloščenih hodnikih bančnih dvorov sprehaja kvečjemu po prašnem dvorišču zloglasnega zapora Ric-kers Island. Kriv ali ne, obtožbe v spolnem škandalu, ki je globalen, ker je bil Strauss-Kahn ključni mož instituc-ije iz strogega c-entra kapitalizma, so dovolj, da politična, ekonomska in medijska sodišča razsodijo, da je možakar "mrtev". A obenem so okoliščine, v katerih naj bi bil "ujet z rokami pod kiklo", dovolj nenavadne, da se je zavrtelo kolesje teorij zarot. 57 odstotkov Franc-ozov, sodeč po javnomnenjskih merjenjih, verjame vanje. Ni dvoma, najhujših obsodb mora biti deležen, ako bo tudi po sodni poti kriv. A že zaradi razumevanja tehnologije obvladovanja sveta je potrebna tudi analiza konteksta "kraja zločina". Same po sebi se ponujajo vzporednic-e z newyorš- kim guvernerjem Eliotom Spitzerjem. Ta je spektakularno strmoglavil, ker je za seks plačeval in kršil zakone. A znan je bil kot borec- zoper bančno korupc-ijo, ki ga je Wall Street pozic-ioniral kot sovražnika številka 1. Struss- Kahn, član franc-oske soc-ialistične stranke, jih je prav tako imel veliko. Denimo doma, kjer je njegov napovedan pohod v Elizejsko palačo zelo motil vsaj Sarkozyja in Marine Le Pen. In bil je tudi na tarči koalic-ije zahodnih bank, investic-ijskih skladov in finančnih holdingov, katerih profiti so odvisni od globalnega vztrajanja IMF (in Svetovne banke) pri deregulac-iji kapitalskih trgov, vsiljenih programih privatizac-ije in reform trga dela v državah v razvoju. Pomladansko zasedanje IMF je bilo opazno distanc-iranje od teh lastnih načel, IMF se vztrajno spreminja, je Projec-t Syndic-ate oc-enil nobelo- vec- za ekonomijo, profesor Stiglitz. Strauss-Kahn bo le še največ nekaj dni morda vroča novic-a, kajti že se prebija v ospredje zakulisni boj za naslednika. Centri moči bodo našli kandidata za kontinuiteto. Za kurz, po katerem bo IMF ostal varuh plenilsko-imperialističnega obvladovanja tretjega sveta. In zatorej Zahod si v kontrolnih sobah primarno nikakor ne zastavlja vprašanj prava in etike, ali je Struss-Kahn res posiljevalec-, temveč ga skrbi predvsem, ali se bo "globalno posilstvo" svetovnih c-entrov nad globalno periferijo nemoteno nadaljevalo. In newyorš- ki kraj zločina je zanje pomemben del predstave, ki naj prikrije "kraje zločinov druge vrste". Poslednji Desusov minister Roko Žarnic je včeraj nepreklicno izstopil. Pa ne iz vlade. Iz stranke. LEVO SPODAJ Ugibanja o nasledniku Strauss-Kahna Vodenju Mednarodnega denarnega sklada se obeta korenita sprememba, ni pa jasno, ali bo to prva ženska ali prvi Neevropejec Večina komentatorjev že od ne- delje omenja dve imeni. Franc-oska fi- nančna ministric-a Christine Lagarde je prva med evropskimi kandidati, saj jo c-enijo kot odločno pogajalko. Njena težava je Franc-ija, saj je ta država imela že štiri od dosedanjih enajstih direktor- jev IMF, poleg tega Franc-ozi že vodijo Evropsko c-entralno banko in Svetov- no trgovinsko organizac-ijo. Na listi morebitnih kandidatov je še nekdanji guverner nemške c-en- tralne banke Axel Weber, ki ga pod- pira tudi kanc-lerka Merklova. Njegov manko sta menda svojeglavost in slo- ves monetarnega jastreba, ki ga skrbi inflac-ija, skupaj z nemško nepopustlji- vostjo do grških težav pa se ne zdi ver- jetna izbira. Med Evropejc-i omenjajo tudi nekdanjega britanskega premier- ja Gordona Browna, ki pa ima težave doma, saj je naslednik, premier David Cameron že dejal, da bo Velika Britani- ja proti njegovemu imenovanju, poleg tega je Brown znan po svoji hitri jezi. SEBASTIJAN KOPUSAR NEWYORK (OD NA-ŠEGA-SODELA-V-CA-) Padli titan svetovnih financ- Domini- que Strauss-Kahn je po večdnevnem pritisku odstopil kot direktor Medna- rodnega denarnega sklada. Medtem svetovna politika že išče njegovega na- slednika, pri čemer iz Evropske unije prihajajo jasni namigi, naj to funkc-ijo tudi v prihodnje opravlja politik s stare c-eline. Najbolj resno opozic-ijo predstav- ljajo gospodarsko najhitreje rastoče dr- žave, ki pravijo, da je čas za konec- tega nenapisanega pravila. Vodenje Mednarodnega denar- nega sklada (IMF) je za zdaj prevzel Strauss-Kahnov namestnik, ameriški ekonomist in nekdanji bančnik John Lip-sky, ki pa je že pred izbruhom afere sporočil, da bo avgusta odšel iz IMF. Iz Evropske unije že od nedelje prihajajo jasna sporočila, da želijo Evropejc-a na čelu finančne instituc-ije, ki je globoko vpletena v reševanje evropske dolžniš- ke krize. Merklova za Evropejca "V sedanjih razmerah, z resnimi teža- vami za evro in globoko vpletenostjo IMF v njihovo reševanje, je zelo veliko razlogov za kandidata iz Evrope," je bila nedvoumna nemška kanc-lerka An- gela Merkel. "Povsem normalno je, da se članic-e Evropske unije, kot največje plačnic-e v sklad, dogovorijo o primer- nem kandidatu, ki bo nato poiskal pod- poro ostalih članic- IMF," so sporočili iz urada predsednika evropske komisije Joseja Manuela Barrosa. Južna Afrika, Brazilija in Mehika so doslej najbolj glasno podvomile o dolgoletni tradic-iji, da IMF vodi Evro- pejec-. Medtem ko je iz Brazilije priš- lo jasno sporočilo, da je tega obdobja konec-, je tudi kitajska vlada diplomat- sko previdneje sporočila, da "bi morale nova gospodarstva in države v razvoju imeti predstavnike na najvišji ravni". Vendar so zdajšnja razmerja moči na strani Evrope, saj imajo v 24-članskem izvršnem odboru IMF večino članic-e skupine sedmih najbolj razvitih držav G7. Turek Derviš ali Indijec Singh Ahluvalia Iz neevropskega tabora prihaja nekda- nji turški gospodarski minister Kemal Derviš, ki bo zlahka dobil podporo držav v razvoju, hkrati pa bi Turčija kot kandidatka za članstvo v EU lahko bila kompromisna rešitev za evropske želje po obvladovanju IMF. Vendar je glavna težave EU in IMF reševanje raz- mer v Grčiji, dolgoletno nasprotje Tur- čije in Grčije pa bi z Dervišem samo otežilo pogajanja s to državo. To bo ovi- ralo tudi turškega finančnega ministra Mehmeta Šimšeka, ki se javno potegu- je za direktorsko mesto. Preko evropskih meja prihaja vpliv- ni indijski ekonomist Montek Singh Ahluvalia, ki naj bi bil kot svetovalec- indijskega premierja zaslužen za seda- njo osemodstotno gospodarsko rast države. Ovira ga njegova starost (67 let) in pomanjkanje državniških izku- šenj, saj še nikoli ni zasedal ministrske- ga položaja. Lista kandidatov je sic-er zelo obsežna, naj njej so med drugimi vodje c-entralnih bank v Mehiki, Izrae- lu, Braziliji. Francoska finančna ministrica Christine Lagarde je prva med evropskimi kandidati za šefinjo IMF, saj jo cenijo kot odločno pogajalko. (Reu-ters) Odhod francoskega "zapeljivca 1 Dominique Strauss-Kahn je v sredo svetu guvernerjev IMF sporočil, da bo "vso svojo energijo posvetil obrambi pred obtožbami o posilstvu". Franc-oski politik je v razvpitem newyorškem zaporu na otoku Rikers pod stalnim nad- zorom, pazniki so ga obleklic-elov posebno obleko, ki preprečuje poskuse sa- momora. Medtem je že jasno, da je v razkošnem hotelu Sofitel na Manhattanu prišlo do spolnega odnosa, le da odvetniki obrambe sedaj skušajo dokazati, da sta vanj privolili obe strani. Zagovornik Benjamin Brafman se zanaša na vzorc-e DNK, ki naj bi "pokazali, da ni šlo za nasilno srečanje". Sodišču so vče- raj ponudili milijon dolarjev varščine in hišni zapor v newyorškem stanova- nju njene hčerke. Medtem se po vsem svetu pojavljajo nova in nova pričanja žensk, da naj bi jih bil Strauss-Kahn silil v spolne odnose. Kljub temu pa se v Franc-iji trdovratno pojavljajo ugibanja, da so mu newyorško afero podtakni- li, vanje se je zapletel c-elo sloviti filozof Bernard-Henri Levy, zaradi česar je požel val mednarodnih kritik. Bo novi šef Mednarodnega denarnega sklada Kitajec? PETAR ILIC Vodilni kitajski dnevnik Renmin Ribao je včeraj na naslovnic-i brez ovin- karjenja menil, da bi moral biti novi direktor Mednarodnega denarnega sklada ( IMF) kitajski državljan. Po sek- sualni aferi in odstopu dosedanjega prvega človeka IMF Dominiqua Stra- uss-Kahna v New Yorku se v ustreznih krogih krepi zamisel, da bi ga moral naslediti kak finančnik iz novih gospo- darskih sil, denimo Kitajske ali Indije. Kitajska ima izjemne finančne kadre, dodaja časnik, in omenja namestnika predsednika Svetovne banke Justina Yifuja Lina in Zhu Mina, enega izmed vodilnih svetovalc-ev pri IMF. Nadalje ima Kitajska velikanske devizne re- zerve (okoli 3,6 bilijona dolarjev), ku- puje obveznic-e številnih držav in je postala največja kreditodajalka ZDA - zato jo mnogi doživljajo kot nekak- šen vzporedni IMF. Hkrati ta Kitajski, ki je letos postala druga gospodarska sila na svetu in ki bi po sodbi IMF čez pet let lahko prekosila ZDA kot prvo na tej lestvic-i, priznava pomemben pri- spevek k blaženju svetovne gospodar- ske in finančne krize. Nove gospodarske sile, predvsem Kitajska, upravičeno zahtevajo večjo vlogo pri odločanju v IMF in večje upoš- tevanje pri izbiri za vodilne funkc-ije v tej finančni ustanovi. Ta hip sta na čelu obeh, Svetovne banke in IMF, Američa- na. Dolgoletno pravilo oziroma pravic-a ZDA je bila, da postane Američan prvi človek Svetovne banke, pravic-a Evrope pa, da kdo iz njenih držav sede na "pre- stol" IMF. Vodilni kitajski časnik je pre- pričan, da je naposled dozorel čas za spremembe, da bi morale nastajajoče gospodarske sile ta ameriško-evropski monopol odpraviti. Se bo to posrečilo že zdaj, po škandaloznem padc-u fran- c-oskega predsednika IMF, "zapeljivc-a" Dominiqua Strauss-Kahna? Skupno bojevanje proti kriminalu Na Brdu srečanje šefov "ljudi v modrem" DAMIJANA ŽIŠT Na Brdu pri Kranju se je včeraj zače- lo dvodnevno srečanje šefov polic-ij držav Zahodnega Balkana, in sic-er Slo- venije, Hrvaške, Bosne in Herc-egovine, Srbije, Črne gore in Makedonije. Sreča- nje je namenjeno zbliževanju dela po- lic-ijskih organizac-ij za čim uspešnejše zatiranja kriminalitete in boljšemu po- lic-ijskemu sodelovanju. Zbrane sta poz- dravila ministric-a za notranje zadeve Katarina Kresal in generalni direktor polic-ije Janko Goršek. Na posvetu bodo predstavniki poli- c-ij med drugim govorili o problemati- ki trgovanja z mamili, organiziranem kriminalu in drugih problemih, s ka- terimi se srečujejo polic-ije v tem delu Evrope. "Takšna srečanja so zelo po- membna za izmenjavo izkušenj in za postavitev strategij za nadaljnje skup- no delo," je povedal Goršek. "Zgodbe oziroma skupne polic-ijske akc-ije, ki so se dogajale v preteklosti, po navadi niso predmet takšnih sre- čanj, temveč se pogovarjamo, kako naprej, kako bi torej lahko še izbolj- šali že zelo dobro sodelovanje," pravi Goršek. In dodaja: "Polic-ija nikoli ne miruje, slovenska polic-ija zelo dobro sodeluje s polic-ijami iz držav, katerih predstavniki so danes tukaj. Predvsem pa je zelo pomembno, da smo pri tem sodelovanju vzpostavili veliko zaupa- nja, kar največ šteje pri naši skupni borbi proti vsem oblikam kriminala, ki ne pozna meja," pravi prvi mož slo- venske polic-ije. Na novinarsko vprašanje, ali je poli- c-ija res prišla do podatkov o grožnjah Draganu Tošicu, domnevnemu sloven- skemu narko kralju, desni roki balkan- skega narko kralja Darka Šarica, ki je na begu, pa je Goršek odgovoril le: "o tem ne morem govoriti". Goršek je zlasti pohvalil srbsko poli- c-ijo zaradi sodelovanja v akc-iji Balkan- ski bojevnik, ki so jo začeli prav v Srbiji septembra 2009, ko so aretirali velik del Šariceve kriminalne združbe. Kot je znano, se je slovenskemu delu združ- be s Tošicem na čelu začelo sojenje v Ljubljani prejšnji teden. Direktor srbske polic-ije Milorad Veljovic pa nam je na Brdu zatrdil, da Šaric ni glava kriminal- ne združbe oziroma narko naveze, ki se na območju Balkana in širše po svetu ukvarja s trgovanjem s kokainom in z drugimi prepovedanimi drogami.