URN_NBN_SI_DOC-22KZRLIM
Zentralblatt für Bibliothekswesen. Leipzig. LXXXI/1967, št. 1—12, 768 + XXIV str. 8°. Iz bogate vsebine letnika lahko zopet razberemo le skupine, ki obrav navajo posamezna področja bibliote- karstva. Letnik začenjajo članki, po svečeni dvajsetletnici ponovne otvo ritve Nemške državne biblioteke. Kun- zejevemu poročilu o slovesnostih in slavnostnem govoru državnega sekre ta rja za visoko šolstvo sledi kratek, a zanimiv članek H ansa Balzerja: »Bralci se zahvaljujejo svoji knjižni ci. Razstava v vestibulu Nemške državne biblioteke«. Na razstavi, ki pomeni precejšnjo novost v knjižni cah, prikazuje šestnajst korporativ nih uporabnikov iz znanosti in indu strije, kako jim je Nemška državna knjižnica pomagala pri njihovih raz iskavah in delu. Razstava je pokazala na živo povezovanje največje nemške knjižnice z industrijo in na pomemb ne ekonomske koristi, ki jih knjižnica s svojim eksaktnim delom daje ne posredno proizvodnji. Razstava ni na stala slučajno, saj odseva politične težnje v Nemški demokratični repu bliki. K ajti mnogi avtorji razprav ljajo o racionalizaciji dela v knjižni cah in iščejo možnosti, kako bi se knjižnice čim bolje vključile v inten zivno rast socializma s tem, da bi z istimi sredstvi mogle čim hitreje po sredovati znanstvenikom in strokov njakom čim več knjig. Tako analizira G erhard Schwarz organizacijo petih znanstvenih knjiž nic v članku »O poslovanju v znan stvenih knjižnicah«. Podrobno raz členi posamezne faze dela in pokaže na prednosti in pomanjkljivosti po sameznih postopkov. Ugotavlja, da je cena obdelave ene knjižne enote pri bližno enaka ceni knjige. V dobro organiziranem tekočem traku vidi idealne možnosti za kvalitetno in hi tro obdelavo knjižnega gradiva ter za sistematično kontrolo posameznih procesov dela. Prav zato ima po nje govem m nenju referentski sistem ne katere pomanjkljivosti. Ingeborg Goltdammer poroča o mednarodnem posvetovanju o racio nalizaciji dela, ki ga je organiziral Metodični center za znanstvene knjiž nice v Berlinu. Posvetovanje je obse galo štiri kompleksne teme: 1. ideo- loško-teoretična načela, 2. centraliza cija in koordinacija, 3. organizacija norm iranja in standardiziran ja in 4. tehnizacija in avtomatizacija. V isti številki piše G ertrud Stein v članku: »O elektronskih strojih za 143
RkJQdWJsaXNoZXIy