URN_NBN_SI_DOC-2D1864CU

DANES Vojislav Bercko Tadičev Ms j Radovan Karadžic julija 2008. Ratko Mladic maja letos. In na koncu včeraj Goran Hadžic. Trije srbski obtoženci za vojne zločine, ki so bili na begu, so bili aretirani v manj kot treh letih, medtem ko so se pred tem neskončno dolgo skrivali pred mednarodno roko pravice, ki jih je hotela videti na zatožni klopi Mednarodnega sodišča za vojne zločine v Haagu. Za Srbijo, ki se trudi približati evroatlantskim integracijam, je aretacija navedene trojice, kot po prelomu tisočletja srbskega predsednika Slobodana Miloševi- ca, svojevrstna katarza. Morda bo v prihodnjih letih, ko nad njo ne bo več visel sum, da svojih osumljencev ne želi predati, ker jih šteje za heroje, doživela tudi notranje samoočiščenje. Očiščenje v glavah ljudi, ki bodo nekoč spoznali, da je bila ideja velikosr- bstva nujno povezana z nasiljem in zločini ter že sama po sebi v popolnem neskladju z mednarod- nim pravom. Prav spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih pravnih norm je bilo eden temeljnih pogojev, da sta se bili EU in zveza Nato pripravljeni sploh pričeti pogovarjati z uradnim Beogra- dom, ki ga v Bruslju pooseblja srbski predsednik Boris Tadic. Zdaj ni nikakršnega dvoma več, da je bil njegov prihod na oblast potreben za to, da se je pričelo resno delo pri odkrivanju vojnih zločincev. Za to bo zapisan v zgodovino. Glavno oviro za status kandidatke in kasnejša pristopna pogajanja za članstvo v EU je Srbija z aretacija- mi izpolnila, toda najtežje delo jo še čaka. Evropski uniji se po skorajšnji pridružitvi Hrvaške prav nič ne mudi z novimi širitvami, še zlasti ne v času, ko mora reševati nekatere članice pred bankrotom in s tem ohranja- ti pri življenju skupno valuto evro. Zato bo verjetno pot Srbije še bolj trnova kot pot Hrvaške, še bolj ji bodo gledali pod prste. Kajti Srbija je za evropske standarde vse prej kot vzorna država in prav zanimivo bo gledati njen napre- dek na področju pravosodja in boja proti korupciji. Toda Srbi so tradicionalno nestrpen narod. Če se bodo pogajanja preveč odmikala, se bo v njih prebudil znani revolt in na oblast bi znali priti evroskeptični nacionalisti. S tem bi se odmaknil tudi konec pogajanj o statusu Kosova, časopise in čitanke pa bi spet polnili zapisi o Srbiji kot državi, ki zmaguje v vojnah - v tem primeru proti vojni zločin- cem - in izgublja v miru, torej pri približevanju EU. Takšne bajke so se doslej končale krvavo. Politiki pravijo, da se odprav- ljajo na zaslužen dopust. Mnogi so prepričani, da so si zaslužili le brezplačnega. LEVO SPODAJ Zdravstvena reforma sprememba na bolje Vlada: Participacija se bo plačevala po dohodninskih razredih. Podrobnosti še vedno niso znane MATEJA GROŠELJ Večina reform krči pravice, ta, torej zdravstvena, pa bo pravice prerazpo- redila in sistem reorganizirala tako, da bo vsak državljan z osnovno ko- šarico dobil enako kvalitetno in do- stopno oskrbo. To so besede Boruta Pahorja po včerajšnji seji vlade, ki je potrdila predlagana izhodišča v do- kumentu Nadgradnje zdravstvenega sistema do leta 2020, s podnaslovom Korak naprej. Vlada je ministrstvu za zdravje prižgala zeleno luč za začetek rea- lizacije izhodišč, nadaljuje pa se še razprava o finančnih posledicah nad- gradnje. Skladnost izračunov z javno- finančnimi omejitvami, ki izhajajo iz fiskalnega okvira, mora namreč potr- diti še ministrstvo za finance; pred poletnimi počitnicami se časovno ne bo izšlo. Ker javnofinančna slika ukre- pov nadgradnje še ni potrjena, se je minister za zdravje Dorijan Marušič tudi vztrajno upiral pojasnjevanju po- drobnosti. "Pa četudi še tako obračate vprašanja," je denimo odgovoril Veče- ru, češ, kaj bo s proračunskimi upravi- čenci do dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ko po uvedbi splošne participacije tega zavarovanja ne bo več. Da se bo prispevek plačevalo po dohodninskih razredih, je bil njegov odgovor; takšno izhodišče je zapisano in zdaj s strani vlade potrjeno tudi v dokumentu nadgradnje. Prav obračunavanje po dohod- ninskih razredih naj bi v modelu par- ticipacije še povečalo solidarnost, obenem pa zagotovilo razbremenitev večine državljanov, zatrjujeta Pahor in Marušič. Pobiranje prispevka naj ne bi bilo problematično, saj se bodo sredstva v zdravstveno blagajno steka- la preko Dursa, davčne uprave. Omeji- tev zgornje višine participacije, torej socialna kapica, je po ministrovih besedah predvidena samo za samo- zaposlene. Kaj bo uvedba prispevka pomenila za upokojence, je bilo prav tako eno izmed tistih novinarskih vprašanj, ki so ostala brez konkretne- ga odgovora prav zaradi še nepotrjene skladnosti izračunov. "Očiščena" košarica pravic Včeraj potrjeni dokument pa že pri- naša natančno izdelan spisek iz ko- šarice izločenih storitev. "Nekatere niso nujne in s tem se bomo morali sprijazniti," je na reševalne prevoze, ki niso pogojeni z medicinskimi indi- kacijami, zdraviliška zdravljenja, ki niso del neprekinjene zdravstvene obravnave, pogrebnine in posmrtni- ne, financiranje raziskovalne dejavno- sti in podiplomskega izobraževanja v terciarju ter pripravništva in speciali- zacij, pa na plačevanje nadomestil za bolniške brezposelnih in na financira- V času, ko je bil Pahor pri zdravniku, je včeraj sejo vlade vodil minister Mitja Gaspari. Ob njem Helena Kamnar (levo) in Katarina Kresal (Tit Košir) nje krvodajalcev za dan, ko darujejo kri, spomnil minister. Poudaril je, da so se čakalne dobe marsikje skrajšale že za polovico, da pa so še vedno storitve, na katere je treba nedopustno dolgo čakati, celo rakavim bolnikom. Tudi zato se je ne- katerim nenujnim storitvam treba odreči, je prepričan Marušič, sicer naj, kot pravi, sistem ostane nespre- menjen, "tak, v katerem smo vsi lahko nezadovoljni". "Očiščena" košarica bo sicer še predmet javne razprave, ven- dar večjih nasprotovanj Marušič ne pričakuje. Tudi znotraj ministrstev, ki bodo morala prevzeti nekatera bre- mena, ne. Višji bo delež javnih virov Med viri, ki bi zagotavljali dodatna sredstva, dokument predvideva višji pavšalni prispevek za avtomobilske škode za zdravstvo in pa, poleg vsake- ga pol leta višjih trošarin za tobak ter alkohol, še nove trošarine na zdravju škodljive izdelke. Trošarine so sicer priliv, ki se steka v državni proračun, vendar se bo Marušič zavzemal, da bodo tako pridobljena sredstva po zgledu drugih držav, Švice na primer, postala učinkovita finančna podpora prav strateškim ukrepom proti novo- dobnim epidemijam oziroma preven- tivi na področju zdravja. Nadgradnja je zasnovana tako, da bi zdaj problematično višino deleža javnih sredstev v izdatkih za zdrav- stvo - ta je z 72,2 odstotka v letu 2010 celo padel na 70,7 odstotka - povišali, zmanjšali delež zasebnih sredstev in s tem zagotovili tudi večjo vzdržnost javnega zdravstva. "Države, ki name- njajo večino sredstev iz zasebnega žepa, sodijo med manj razvite," trdi minister. Tudi o tem bodo imeli pri- ložnost spregovoriti socialni partner- ji, ki se bodo na neformalnih posvetih lahko ves avgust srečevali pri držav- nem sekretarju Milošu Pavlici v kabi- netu predsednika vlade. Ne samo na temo zdravstvene, temveč tudi pokoj- ninske reforme in reforme trga dela. Smer je pravilna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS): "Prav je, da se lotevamo si- stemskih sprememb po zakonodajni poti, saj je treba čim prej zagotoviti vzdr- žnost sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja na način, da se povečajo prihodki in zmanjšajo odhodki. Določene rešitve (v predlagani reformi, op. p.) so smiselne, ZZZS je na njihovo uvedbo opozarjal že pred dvema letoma; tako, na primer, razbremenitev zdravstvene blagajne za financiranje priprav- nikov in sekundarijev ter pri nadomestilih za bolniški stalež brezposelnih, kar je v preteklosti predstavljalo vdor v blagajno. Strinjamo se z rešitvami, ki bi povečale učinkovitost zdravstvenih izvajalcev, kot je večje plačilo zdrav- stvenih delavcev po učinku, in z združevanjem manjših izvajalcev. Načelo- ma je smer, da se povečujejo javna sredstva, pravilna, saj Slovenija namenja manjši delež javnih sredstev v strukturi izdatkov za zdravstvo. Po podatkih OECD smo v neugledni družbi, na isti ravni kot Poljska, kar je bistveno slabše od skoraj vseh razvitejših držav." Zavarovalnica Vzajemna: "Kdo bodo zavezanci za plačevanje samoprispevka? Sklepamo lahko, da tisti, ki so do sedaj morali oddajati dohodninsko napo- ved. Pri tem gre za drugačno skupino oseb, kot so sedanji zavezanci za dop- lačila, in tudi za drugačno skupino, kot so zavezanci za plačilo prispevkov v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Osebe brez lastnih prejemkov, na primer, po novem ne bodo zavezanci, so pa bili zavezanci za doplačevanje. Prav tako ni jasno, kaj bo z upokojenci; sedaj jih večina ne daje dohodninske napovedi in tudi ne prejme odločbe. Glede na to, da ni jasno, kaj se bo zgodilo s številom zavezancev, pričakujemo pa, da se bo zmanjšalo, bo ustrezna tudi obremenitev zavezancev po novem. Če bo število zavezancev manjše, bodo ti bolj obremenjeni. Na kratko iz vlade Nižja nadomestila funkcionarjem Vlada se je seznanila z vsebino zakona o javnih funkcionarjih, ki ga bo minis- trstvo za javno upravo predalo v najmanj enomesečno javno razpravo. Sekre- tarka vlade Helena Kamnar: "Naš namen je, da se na tem področju zakonsko uredi vse na enem mestu in na enoten način." Med drugim vlada s tem zakonom predvideva zmanjšanje pravice javnih funkcionarjev do nadomestila po prene- hanju mandata tako po trajanju pravice kot po višini nadomestila. Nadomesti- lo so doslej javni funkcionarji prejemali eno leto, poslej bi ga lahko samo šest mesecev, in to v primeru, da so funkcijo opravljali polni mandat, sicer ga bodo v znižanem deležu. Višina nadomestila se tudi ne bo več določala na osnovi de- janske funkcionarjeve plače z vsemi dodatki vred, ki mu pripadajo, temveč na osnovi njegove osnovne plače. Rebalans čaka na danšnji vrh EU Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2011 ter predlog zakona o inter- ventnih ukrepih bo vlada dokončno sprejela na naslednji seji; ta bo tudi zadnja pred poletnimi počitnicami. Pahor pojasnjuje, da je odlog potreben zaradi da- našnjega vrha evro-skupine, "če bi se tam zgodilo kaj takega, kar bi potrebovalo nove posege v oba dokumenta". Dokumenta sta sicer pripravljena, po potrditvi pri vladi ju bodo posredovali v obravnavo državnemu zboru. "Moja glavna nalo- ga je pripeljati rebalans proračuna srečno pod streho DZ," je dejal Pahor. Začetek seje vlade brez Pahorja: Bil je pri zdravniku Po naših neuradnih informacijah je predsednik vlade zdrav, a naj bi bil včeraj na vnaprej naročenem preventivnem pregledu Slovenskega premiera Boruta Pahor- ja na včerajšnji seji vlade dobro uro in pol ni bilo, zato je redno zasedanje ministrskega zbora vodil Mitja Ga- spari, minister za razvoj in evropske zadeve, ki zdaj pokriva še gospodar- ski resor. Po naših neuradnih infor- macijah je bil Pahor, ki je sicer svojo telesno kondicijo in dobro počutje zadnje čase večkrat demonstriral s tekom, tudi na javnih prireditvah, na zdravniškem pregledu. Predstavnika za odnose z javnostmi njegovega ka- bineta sta na dopustu, zato kakšnih pojasnil v zvezi s tem včeraj od tam nismo dobili, pa tudi sicer je vpraša- nje, ali bi to sploh komentirali. Smo pa neuradno izvedeli, da naj bi bil pre- mier na načrtovanem preventivnem zdravstvenem pregledu, na katerega naj bi bil naročen že prej. To pomeni, da naj ne bi šlo za kakšno nenadno po- slabšanje zdravstvenega stanja in da naj bi bil Pahor sicer zdrav in v dobri formi. O Pahorju, ki javno velikokrat izpostavlja, da je zaprisežen šport- nik, in njegovem zdravstvenem sta- nju je bilo doslej znano le, da naj bi bil imel nekaj težav, neuradno z led- vicami, med predvolilno kampanjo 2008. Ker sodijo politiki v kategorijo javnih osebnosti, ki imajo moč, vpliv in odgovornost v družbi, je njihova pravica do zasebnosti, tudi ko gre za zdravstveni karton, vendarle nekoli- ko zožena. In načeloma velja, da ima javnost pravico izvedeti, kakšno je zdravstveno stanje neposredno izvo- ljenih politikov na visokih položajih, če obstaja utemeljen sum, da bi bole- zen ali spremembe njihovega zdravja lahko vplivale na izvajanje za javnost in državo pomembnih pooblastil. Jav- nost se je v Sloveniji z zdravjem politi- kov nazadnje intenzivneje ukvarjala v primeru predsednika Danila Turka, ki je bil konec marca uspešno operi- ran zaradi raka na prostati in se je že teden po posegu vrnil v službo. (mst)