URN_NBN_SI_DOC-2DBR2QNF

Streznitev dan po referendumu DANES Jelka Zupanič Preroki Kako slabih živcev smo te dni na Slovenskem. V enem samem dnevu je postal naš vsakdan en sam adrenalinski skok. Seveda z elastiko, ki je dovolj močna, da prave globine sploh ni čutiti. Obrtna zbornica je denimo, mimo svoje skupščine, kar prek službe za odnose z javnostmi zagrozila Slovencem, da cestna zapora verjetno bo. Kaj so hoteli s tem doseči, je in ni jasno. Še najbolj verjetno jim je po četrtič odpove- danem delovnem sestanku pri ministru Križaniču zavrela kri. In so zažugali, kakor so vajeni. Prepričani smo namreč, da z verjetno cestno blokado ne bi prehitevali, če bi bil minister Križanič "šprical" vlado. In bi se raje posvetil njim. Seveda obstaja še kakšna razlaga, zakaj ne pridejo do ministra in zakaj grozijo. Lahko da se vodstvo OZS počuti tako nemočno v odvračanju članstva od nepokorščine, da je mnenje raje obelodanilo dva dni pred skupščino. Ali pa je tako trdno v sedlu, da lahko tako grožnjo brez skrbi kadarkoli spusti v eter. Tudi vlado in koalicijske stranke je dan po porazu na referendumu zagrabila podobno nerazložljiva evforija, četudi nam še ne grozi s tovornjaki. Pahor je mirno priznal, da padec malega dela ni usoden za bodočo reformno podobo Slovenije, vlada, ki je dobila od tretjine volilnih upravičencev v Sloveniji po nosu na referendumu, pa da zaupanje v svoje reformno početje ima. Tako v parlamentu kot v vladajočih strankah. Če seveda ne bi bilo Karla Erjavca, ki je za "neposred- no" demokracijo. Toda prav to, da si bo oblast po tem referendum- skem porazu skoraj do naslednjega referenduma lizala rane, Slovenci željno pričakujemo. In skoraj uživamo, ko Pahor za govornico spleta, da je mogoče tudi iz slabe zgodbe na koncu potegniti kaj dobrega. Ko bi pomislili, bi se spomnili, da so denimo reforme po definiciji sprememba na bolje. Zato je neverjetno, da Pahor zdaj reče, da malo delo pač ni tako zelo pomembno za ceno denarja, ki jo bodo tuji bančniki za posojila določili Sloveniji, kot je pokojnin- ska reforma. Še do včeraj je veljalo, da so ukrepi povezani. Da lahko le več plačanih prispevkov iz vseh oblik dela prinese bodočim upokojencem primerno pokojni- no. Še včeraj so veljali tudi roki, ko naj bi reforme dobili. Najbrž ne zato, ker bi nam lahko kdo natvezil, da bomo čez noč deset let starejši, ampak zato, ker so reformski preroki trdili, da niso pomembni le roki, ampak zlasti kakovost slovenske bodočnosti. Nedeljski referendum kaže, da je žalostno, če se tudi zmagovalci nimajo zaradi česa veseliti. LEVO SPODAJ Kaj tako prepričljiv poraz pri zakonu o malem delu pomeni za druge morebitne referendume? Pahor dopušča možnost odstopa, če bi padla tudi pokojninska reforma, a ob tem dodaja: " Volivci ne glasujejo o meni, ampak o sebi" SAMO TRTNIK UROŠ ESIH Dan po prepričljivi zavrnitvi zakona o malem delu se je koalicija SD, Zares, LDS in Desus znašla pred preizkušnjo. To je namreč šele prvi v nizu treh zakonov, o katerih bodo odločali volivci. Sledita še zakon o preprečevanju dela na črno in pokojninska reforma. Medtem ko bo datum odločanja o delu na črno znan danes, predlog je 5. junij, pa je datum re- ferenduma o pokojninski reformi odvi- sen od tega, kdaj bodo sindikati vložili potrebne podpise v zakonodajno proce- duro. Na mizi pa je vprašanje, kaj bo, če bodo vsi zakoni tako prepričljivo zavr- njeni, kot je bil zakon o malem delu. Ali vlada potem še lahko vodi državo, če ljudstvo prepričljivo zavrača njene zakonske predloge? Še posebno če bo takšen rezultat tudi pri odločanju o po- kojninski reformi kot eni najpomemb- nejših reform za pridružitev paktu za stabilnost evra. In kaj pomeni, če ljud- stvo zavrača reforme, ki so po mnenju vlade nujno potrebne? Ta vprašanje je včeraj pred koalicijo postavil predsednik Desusa Karl Erja- vec in zaključil: "Če namerava pred- sednik vlade nadaljevati s podobnimi reformami, mu ne preostane drugega, kot da preveri zaupnico v parlamentu." A vendar, odgovor predsednika vlade Boruta Pahorja je jasen in nedvoumen: "Če Erjavec meni, da ima boljšega kan- didata za predsednika vlade, naj sproži postopek, ima vse možnosti, če dobi ve- čino v državnem zboru." Kot pravi, po zaupnico v parlament ne bo šel, ker so bili reformni zakoni v državnem zboru podprti z večino vseh poslancev. Prav tako zaupnice ne bo vezal na izid refe- renduma, saj bi s tem, kot pravi, refe- rendum spremenil v volitve. Če pa bo pokojninska reforma padla in se bodo finančni trgi odzvali negativno, Pahor poudarja: "Potem bo pa treba sprejeti odločitev." Ob tem opozarja, da voliv- ci ne glasujejo o njegovi usodi, ampak o svoji. Kaj bo storil Ivan Svetlik? Ker so vsi trije referendumi razpisani na zakon, ki ga je predlagal minister za delo Ivan Svetlik, je na mizi tudi vprašanje zaupanja temu ministru. Desus se je včeraj uradno temu resor- ju odpovedal, Erjavec pa je že zahteval zamenjavo na ministrskem položaju. "Karl Erjavec ni človek, ki lahko zahte- va moj odstop," je bil včeraj oster Svet- lik, ki za zdaj o odstopu ne razmišlja. Bo pa to storil, če pade pokojninska re- forma. "Jaz nimam težav z vprašanjem moje usode v politiki," je dejal Svetlik. Pri tem pa bo naletel na čer, imenova- no predsednik vlade, ki Svetlika ne bo izpustil iz rok: "Storil bom vse, da mini- ster ne bi sprejel skušnjave, da se umak- ne s položaja." Čeprav je Erjavec v koaliciji za zdaj edini, ki poziva h glasovanju o zaupni- ci, bo do dne, ko se bo odločalo o po- kojninski reformi, napetost v politiki očitno ostala. Potem se utegne (spet) postaviti vprašanje o morebitni zame- njavi na čelu vlade. Pahor pa še naprej vztraja, da se bo vlada za uspeh reform borila, dokler bo obstajala možnost za uspeh, in to ne glede na morebitne šte- vilne referendume. Malo možnosti pa je tudi, da referenduma o pokojninski reformi ne bi bilo. Prvič zato, ker sin- dikati ministra Svetlika nimajo več za ustreznega sogovornika za iskanje kompromisa, in drugič, ker, kot je vče- Svetlikove r e f o r me in Pahorjeva usoda "V primeru padca pokojninske reforme bom resno razmislil o nadaljevanju dela." Zakon o malem delu: PADEL na referendumu Zakon o preprečevanj u dela in zaposlovanj a na črno: referendum predvidoma 5. junija Zakon o pokojninsk reformi : napovedan referendum "Svojo odločitev bom sprejel potem, ko bom videl odziv finančnih trgov." raj dejal Pahor, kompromisna pokoj- ninska reforma ne bi bila več reforma, ampak kozmetični popravek. Volivci v nojevem položaju "Na preizkušnji je bila seznanjenost slo- venskih volivcev z najsplošnejšim okvir- jem stanja Slovenije, Evrope in sveta. V tem glasovanju je bil videti zelo naiven odziv Slovencev na ekonomsko krizo. Ljudje niso pripravljeni sprejeti novih dejstev, ki jih prinaša ta kriza, in novih realitet. Preprosto so povedali, da noče- jo nobene spremembe, ki bi jim karkoli vzela. To je nojevska pozicija, tajenje ne- česa, kar je evidentno - da bomo morali dinamizirati trg dela, ki je premalo ela- stičen," po dnevu premisleka rezultat nedeljskega referenduma komentira fi- lozof dr. Igor Pribac. V nasprotju z državljani se aktual- na vlada po Pribčevo precej bolje za- veda "novih realitet" v svetovnem in slovenskem gospodarstvu. "Tisti, ki mi- slijo, da je največji konsenz okoli tega, da mora vlada odstopiti, se motijo. Jav- nomnenjske raziskave so pokazale, da je največji konsenz okoli tega, da so po- trebne korenite strukturne spremem- be," o politični odgovornosti vlade za razliko od večine političnih komenta- torjev meni dr. Pribac. Pri tem je spom- nil na marčevsko raziskavo javnega mnenja Politbarometer, kjer je na vpra- šanje, ali menite, da so v Sloveniji po- trebne večje strukturne spremembe ali reforme, velika večina, kar 88 odstot- kov vseh respondentov, odgovorila pritrdilno. Le 5 odstotkov Slovencev je menilo, da niso. "Slovenska javnost je neverjetno soglasna, da so reforme potrebne, ta plebiscitarna enotnost je primerljiva samo še s tisto, ki smo jo ka- zali, ko smo se odločili za osamosvoji- tev od Jugoslavije," dodaja Pribac. Vlada je naredila strateško napako Zakaj pa je kljub množični naklonjeno- sti strukturnim spremembam zakon o malem delu tako suvereno padel na re- ferendumu? "Vladna stran je naredila strateško napako, ker je problem male- ga dela zasnovala preveč široko. Če bi nekatere skupine izvzela iz snovanja za- kona, bi lahko bila rešitev bolj pri roki. Tako lahko najbrž zdaj pričakujemo niz posebnih rešitev za študente, brez- poselne in upokojence," odgovarja poli- tični analitik dr. Samo Uhan. Dodaten razlog je po njegovem tudi v tem, da je vlada odpovedala v kampanji, četudi je tokrat imela možnost nastopiti v njej. "Če bo tako nadaljevala v kampanji za pokojninsko reformo, lahko to povzro- či tej vladi še več težav," poveže Uhan vprašanje preživetja Pahorjeve vlade z "materjo vseh reform", pokojninsko re- formo. Pahor naj ob padcu pokojninske reforme odstopi! "Če pade pokojninska reforma, mora Pahor takoj odstopiti," je jasen ekonomist dr. Sašo Polanec. Zastavlja se vprašanje, ali bi politična sprememba vlade pripe- ljala do želene pokojninske reforme, ki je tudi vstopnica na nemško-francoski vlak in v pakt za evro? "Ne, ker tudi Janez Janša ne obljublja pokojninske re- forme, ki je najpomembnejša reforma. To smo mu dopovedovali že leta 2005, a tega ni dojel. S tega vidika se je Slovenija znašla v precej tragični situaciji," odgovarja Polanec, ki je tvoril skupino "mladoekonomistov", ki so svetovali Janši, ko je bil mandatar slovenske vlade. Kaj se torej obeta Sloveniji, če pokoj- ninske in drugih ključnih reform ne bo v srednjeročnem obdobju? "Izgubljali bomo konkurenčnost, življenjski standard pa ne bo naraščal." S tem, ko ljud- je glasujejo proti spremembam, glasujejo za znižanje standarda, je prepričan Polanec. (ue) 'Verjetni novi predsednik vlade" Janez Janša "Slišal sem besede verjetnega novega predsednika vlade, da pokojninska re- forma ni potrebna. Kaj pa, če se moti?" se je včeraj na besede predsednika SDS Janeza Janše odzval predsednik vlade Borut Pahor. In dodal: "Jaz mislim, da se." Ob tem je kolega iz opozicije opozoril na doto, ki bi jo lahko dobila nje- gova vlada, če pokojninska reforma ne bo sprejeta. "Mislim, da je to diletant- ska izjava, ki nima strokovne podlage," pa je bil jedrnat minister za delo Ivan Svetlik. Janša je sicer prejšnji teden dejal, da pakt za stabilnost evra ne zahte- va pokojninske reforme in da je to samo "propagandna retorika aktualnega predsednika vlade, ki zdrži ravno toliko časa, kolikor mine od aktualne do naslednje tiskovne konference". (str) Koalicijski vrh tudi o usodi vlade Poslanci bodo danes odločali tudi o vprašanju, ali naj se dokumenti o trgovini z orožjem odprejo za javnost. Včeraj je bil sicer na to temo sklican tudi ožji koa- licijski vrh, ki pa so ga preglasili dogodki, povezani s padcem zakona o malem delu. Vodja poslanske skupine SD Dušan Kumer je tako Erjavčev predlog neza- upnice komentiral z besedami: "Ne razumem koalicijskega partnerja, ki ima tako kratek doseg političnega ocenjevanja stvari." Predsednik Zaresa Gregor Golobic pa: "Tukaj očitno nekdo veže otrobe, pobude o zaupnici pa služijo sa- mopromociji. Če namerava Karl Erjavec na glasovanju vlado podpreti, bi bil to teater. To smo že videli pri Janezu Janši, ki je šel leto dni pred volitvami na izsiljeno in cirkusantsko zaupnico, ki ni služila ničemur." Vodja poslanske sku- pine LDS Borut Sajovic pa meni, naj odgovornost prevzame tudi opozicija: "Ne pa, da se poslanci z igračo, ki se ji reče referendum, tepemo v pesku." Sicer pa Pahor ideji, da bi se odprli vsi dokumenti, povezani s trgovino z orožjem, ni naklonjen, enako kot ni naklonjen ideji o odprtju vseh arhivov Udbe. (str) GZS: Vsako delo naj šteje V GZS so presenečeni nad izidom referenduma o malem delu in menijo, da je posledica nepoznavanja vsebine zakona ter splošne negativne družbene klime, ki vodi v nezaupanje v spremembe. GZS je zakon podpirala kot ustre- zno rešitev, ki bi omogočala večjo prilagodljivost zaposlovanja, tistim, ki bi opravljali malo delo, pa tudi višjo raven socialne varnosti. Hkrati se je zbor- nica zavzemala za ureditev študentskega in dijaškega dela, saj zaradi nesoraz- merno ugodnejše davčne obremenitve predstavlja resno konkurenco drugim oblikam zaposlitve. V GZS zdaj pričakujejo, da bo zakonodajalec pripravil nove ukrepe in zakonske predloge, saj morajo biti vse oblike dela obdavčene s prib- ližno enako stopnjo davkov in prispevkov, kar pomeni, da vsako delo šteje. "Če Pahorjeva vlada to bitko izgubi, mislim, da to pomeni politično parali- zo do konca mandata in še dodatnih nekaj mesecev, preden se oblikuje nova vlada in začne z delom," progno- zira Pribac in dodaja, da bi to bila ka- tastrofa za Slovenijo, saj bi zamudili celoten mandat za resnejše struktur- ne spremembe. "Zamuditi štiri leta v teh zares dinamičnih časih je popolna katastrofa. Kdor stoji na mestu v tem dinamičnem svetu, v resnici nazaduje. Paraliza pomeni, da bomo prihodnost gledali v hrbet. Naša prihodnost bo pre- teklost najrazvitejših držav tega sveta," simbolno sklene Pribac.