URN_NBN_SI_DOC-2DBR2QNF

Rekli so Niso vsi lopovi i \ k Darijan Košir, direktor urada vlade za komuniciranje in nekdanji odgo- vorni urednik Dela, na razglej.se o izjavi reške pisateljice Vedrane Rudan: "'Častni ljudje nimajo kaj iskati v politiki. Lahko nas tolaži dejstvo, da so vsi svetovni politiki lopovi.' No, morda sem si tudi sam mislil kaj takega, preden sem sto- pil v vrhunsko politiko. Zato lahko danes odgovorno rečem, daje ta izja- va kruto pretirana in neresnična. V slovenski in svetovni politiki je ve- liko odgovornih ljudi, ki v glavnem zasledujejo javni interes. In takšna je tudi večina državnih uradnikov - pridnih, marljivih, ustvarjalnih, za- nesljivih in kakovostnih. Seveda se v politiki najde kakšno gnilo jajce, ki potem pokvari ves vtis. Še v pod- jetju z 200 zaposlenimi se najde kak tak, kako se ne bi v državni upravi s 16 tisoč ali v javni upravi s skoraj 160 tisoč zaposlenimi. Toda to ni razlog, da vsevprek zmerjamo poli- tike z lopovi. Po tej analogiji lahko rečemo, da so vsi direktorji sloven- skih podjetij skorumpirani tajkuni. Zato bi se takšnih grobih ocen vzdr- žal in jih ne bi priporočal za upora- bo." (mst) Denarja za tuje delavce zmanjkuje V enem mesecu je za 230 evrov denar- ne pomoči zaprosilo in jo tudi dobi- lo 731 tujih delavcev, ki so se znašli v težkem gmotnem položaju in zaradi začasnega dovoljenja za bivanje niso upravičeni do socialnih prejemkov. Ker je država v ta namen rezervirala le 300.000 evrov, za pomoč pa je mogo- če zaprositi dvakrat, kar pomeni, da je denarja dovolj le za 652 delavcev, vse kaže, da bo državi zmanjkalo denarja za vse, ki so se znašli v stiski. Direktor direktorata za socialne zadeve na mi- nistrstvu za delo Da-vor Dominkuš je sicer že ob napovedi pomoči napove- dal, da bo, če bo treba, država zagoto- vila dodaten denar. (um) VOX POPULI Je koa-li-ci-ja-za-ra-di- neuspeha- na- referendumu pred ra-zpa-dom? Da Ne www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje Ali- na-j se določi- en da-n v letu- za- vse referendu-me? 8 4 % Da 16 % Ne Število glasov: 506 "Naročniki obstrukcij si želijo drugačen EPK Tomaž Pandur v ekskluziv- nem pogovoru za- Večer ob včerajšnjem odstopu s položa-ja- predsednika- in čla-na- programskega- sveta- za-voda- Ma-ribor 2012 MELITA FORSTNERIČ HAJNŠEK Kaj je Toma-ža- Pa-ndurja-, predsedni- ka in člana programskega sveta zavo- da Maribor 2012 - EPK, prignalo, da je včeraj ponudil svoj odstop? Razlogi, ki jih je navedel, so raznoteri, najbolj pa, pojasnjuje v pogovoru za Večer, sta ga porazili nezaupanje, blatenje v javno- sti in medijih. Ste ra-zmišlja-li o svojem na-sledniku na- tem mestu? "Ne, zdaj je na potezi programski direk- tor, da oblikuje svoj avtorski program, in celotna ekipa EPK, da to izvede." O treh ra-zlogih za- svoj odstop govori- te; ka-teri so? "Prvi razlog je, da ocenjujem, da je pro- gramski svet, ki sem mu predsedoval, svojo kreativno vlogo uspešno opravil, s tem ko je potrdil programska izhodiš- ča EPK in vzpostavi novo platformo evropske prepoznavnosti. Drugi raz- log so napadi in obstrukcije. Mnoge je motila moja dvojna vloga v EPK, predvsem moj umetniški angažma, ki so ga v javnosti in v medijih nepre- stano negativno interpretirali, blatili, smešili... Neumno so poskušali celo diskreditirati mojo umetniško karie- ro doma in v tujini. Vsakomur je zdaj že jasno, da si 'naročniki' teh obstruk- cij, ne posamezni novinarji, želijo dru- gačen EPK. Ali si ga sploh želijo, je tudi vprašanje, ampak vsekakor si želijo drugačen EPK, kot ga bomo verjetno v bližnji prihodnosti imeli priložnost videti. Z ustvarjanjem izrazito negativ- ne klime in poskusi kriminalizacije mojega dela so otežili tudi normalno realizacijo Čandrovega programskega koncepta. Ocenjujem, da bo z mojim umikom prav gotovo vsem lažje. Čan- dru, da bo izpeljal svoj koncept, in meni, da se bom lahko v miru posve- til svojemu ustvarjalnemu delu in da bom tako lahko bolje in učinkoviteje prispeval k uspešnosti in mednarodni prepoznavnosti EPK. Če se kot dežurni krivec in strelovod za vse napade eno- stavno umaknem in se posvetim svoje- mu ustvarjalnemu delu." Vse se je za-čelo pred letom dni na- Večerovi okrogli mizi o EPK, ka-mor smo va-s pova-bili k sodelova-nju. Va-m je ža-l, da- ste se je udeležili? "Nikakor. Takrat sem jasno in glasno povedal, kakšen EPK bi me eventual- no zanimal: presežen in evropsko pre- poznaven program. Po okrogli mizi se je zdelo, da so moja in kasneje tudi sta- lišča programskega sveta o preporodu mesta, o dvigu vrednot in kvalitete živ- ljenja v mestu vsem nam skupna. Zdelo se mi je, da smo si odgovorili, kakšen EPK si želita mesto in država. Da o traj- nostni naravnanosti programov in nove infrastrukture ter o presežnih umetniških projektih, ki bodo v Ma- ribor privabili nove in nove obiskoval- ce in turiste iz regije in širše, niti ne govorim. Na povabilo župana in mi- nistrstva za kulturo sem v EPK začel delati z željo, da pomagam program- sko soustvariti zgodbo in upravičiti naziv Maribor - evropska prestolnica kulture. EPK so takrat in ga še zmeraj mnogi dojemajo kot dokapitalizacijo obstoječega. S tako miselnostjo smo že- leli radikalno presekati. V odsotnosti ustrezne organizirane institucije sem kot predsednik programskega sveta odigral aktivno kreativno vlogo. Bist- vo mojega angažmaja v Mariboru pa je bila programska vizija. Za njeno ce- lostno vizijo je programski svet kasne- je predlagal niz presežnih umetniških projektov - od arhitekture, gledališča, literature, filma, znanosti, izobraže- vanja, ki jih je Mitja Čander kot pro- gramski direktor kasneje dopolnil, preoblikoval in ustvaril štiri temeljne programske sklope." Ka-teri vsebin-ski projekti so va-ši? "Sam sem med drugim predlagal in umetniško osmislil vzpostavitev evrop- skih kulturnih ambasad. Svoje medna- rodne stike in ugled sem uporabil za to, da bi v Maribor pripeljal sedem pre- sežnih vrhunskih gledaliških projek- tov Evrope: od Boba Wilsona Opere za tri groše in Berliner Ensembla, Klausa Peymanna, Piccolo teatra iz Milana, Petra Brooka iz teatra Bouf du Nord iz Pariza do Sache Waltz in Fure des Baus. Ta konkretni program je moja zapuščina programskemu direktor- ju, ki se bo seveda odločil naprej. Sam sem poskušal koncipirati tudi ciklus mariborske režijske šole pa tudi novo urbano kulturno središče na desnem obrežju Drave." Vsega- je kriv Ma-ks, ka-jn-e? Bo po va-šem kda-j sta-l? "Ne morem napovedovati, izvedba investicij je v domeni politike, torej mariborske občine in ministrstva za kulturo. Kriv sem za idejo o novem mariborskem kulturnem središču, to je treba poudariti. Ampak kriv sem za idejo za novi kulturni center mesta, ki je popolnoma v skladu s praksami vsakega resnega evropskega mesta, kaj šele evropskih prestolnic kulture. Povsod skušajo z novimi, po formi in vsebini drugačnimi objekti spremeni- ti naravo mest in za meščane in meš- čanke izboljšati kvaliteto življenja. In mariborski projekt je bil zastavljen v tej smeri in bi zlahka postal arhitektur- ni simbol mesta in atraktivna evrop- ska kulturna destinacija, pa vendar se danes v javnosti in medijih namerno zamegljuje dejstvo, da sem po eni stra- ni avtor ideje, po drugi pa, da nimam absolutno nič s samo realizacijo inve- sticije, niti z javnim komuniciranjem občine, niti s formiranjem formalno- pravnih podlag, niti s poslovnimi in programskimi načrti objekta. To je vse v domeni Mestne občine Maribor, sam lahko županu in občini ter minis- trstvu le pomagam pri svetovanju, ne morem pa zanjo ne formalno ne vse- binsko odgovarjati." Ka-j pa- men-ite o Maksu kot ga-leriji sodobn-ih umetn-osti, o tem, da- bi z- n-jim rešiliz-a-ga-topo n-euspelem med- n-a-rodn-em ra-z-pisuz-a-n-ovoga-lerijo? "Ideja Mariborskega kulturnega cen- tra je bila od začetka, od prvih zasnov, presežna in izjemna tudi po tem, da se prvič v arhitekturi vsebine ne prilaga- jajo prostoru, ampak se prostori prila- gajajo vsebini. In tu je sedaj ta sreča v nesreči z današnjo zmedo. Prepričan sem, da bo objekt odlično funkcioni- ral, za katerekoli vsebine se bo mesto odločilo. Če bo šlo za razstavne, gale- rijske prostore ali mednarodni insti- tut ali agencije ali za združitev več vej sodobnih umetnosti. Trendi v svetu gredo izključno v tej smeri, v smislu spajanja zvrsti. Mesto naj sedaj preso- di, kaj dejansko želi in potrebuje, sam ne vsiljujem nobenih programov, nas- protno, prepričan sem, da mora objekt ustrezati željam in potrebam meščank in meščanov Maribora." Ka-ko komen-tira-tez-a-dn-jovest o nič- n-osti pogodbez-a-gra-dn-jo Ma-ksa- med Mestn-o občin-o in- podjetjem ZIM? "Ne komentiram, ker nisem vključen ne v gradnjo, ne v pravne in ne v vse- binske postopke. Od idejne zasnove, ki sem jo ustvaril skupaj s svojimi so- delavci, v izvedbeni fazi ne sodelujem. Če se bo kulturno središče zgradilo in polno zaživelo, bo to velika zmaga. Ne morem ali nočem verjeti, da bi se večina lahko strinjala z Mitjo Rotov- nikom, nesojenim ministrom za kul- turo in direktorjem Cankarjevega doma, ki neprestano kriči, da Slove- nija ne potrebuje nove kulturne infrastrukture in da je Cankar- jev dom dovolj za vso Sloveni- jo, in da si Maribor ne zasluži dviga kvalitete življenja in ga ne potrebuje. Na ta vpra- šanja naj odgovore poiščejo tisti, ki razmišljajo druga- če od mene o prihodnosti umetnosti v tem mestu in državi." Torej je še upanje za Maks? "Mislim, da je." Če greva k vašim honorarjem, tistim 23 tisoč evrom, ki vam jih je dodelil župan za vaše aktivnosti pri EPK. Kako jih argumentirate? "Podjetje Pandurt- heaters je imelo z m a r i b o r- sko občino podpisano sedemme- sečno sve- t o v a l n o p o g o d b o od 1. junija do31.decem- bra 2010 in je za opravlje- no svetovalno delo lani dobilo izplačanih 19.250 evrov neto. Na tem projektu sta delala dva mednarodno pri- znana vrhunska stro- kovnjaka vse leto, torej sta za svoje delo prejema _ la 802 evra mesečno. Bizar- ^ nih, izmišljenih časopisnih zgodb o zamolčanih pogodbah našega podjetja v javnem sektor- ju po mojem nima smisla dodatno komentirati, saj se moje delo od vsega začetka želi prikazati kot pretvezo za finančno okoriščanje in ne umetniško delovanje s preverljivimi referencami v mednarodnem prostoru. Torej, afere, povezane z menoj - ni in je ne bo." Ka-ko pa- opra-vičujete svoje dolge odsotnosti iz Ma-ribora-, ko ste pri- pra-vlja-li predsta-vo v Špa-niji za-dnje mesece? "Neumnost. Programski svet je devetč- lanski. To je strokovni svet zavoda, ki deluje voluntersko in se v javnih kul- turnih institucijah praviloma sestaja enkrat ali dvakrat letno, torej to ni služba s pisarno in tajnico in fikusom. Sicer pa živimo v dobi brezžične komu- nikacije, tako rekoč non stop on line." Koprodukcijski projekt Vojna- in mir, ki ga- boste režira-li in bo imel premie- ro v Za-grebu, v HNK, osta-ja-? Za-nj ste prejeli 85 tisoč evrov. Ka-ko ka-že s tem va-šim Tolstojem? "'Vojna in mir je mednarodna kopro- dukcija HNK Zagreb, slovenskega ministrstva za kulturo in Pandurthea- tersa v sodelovanju z EPK. Pričetek štu- dija dramskega diptiha je 9. maja letos v HNK. Kot je v mednarodni koproduk- ciji stalna praksa, bo pri vsakem kopro- ducentu tudi premiera. V Zagrebu bo 14. oktobra 2011 ob 19.30 na velikem odru HNK, s katero je mednarodna odmevnost zagotovljena. Vložek EPK v samo produkcijo predstave je bil v letu 2010 85 tisoč evrov, kar še zdaleč ni najvišja vsota, ki bi jo EPK prispeval za razvoj projektov in kot se poskuša manipulirati v medijih. Pa vendar se polemizira prav s tem zneskom, kot da gre za moj osebni bančni račun in ne za račun mednarodnega projekta. Vesel sem, da imam v tem trenutku v Evropi dve živi predstavi, eno v Madri- du v Teatru Espanol, drugo pa v Berli- nu v operi Unter den Linden. Vojna in mir bo tretja v tem nizu. Po odpovedi se bom temu projektu povsem posve- til." Tomaž Pandur. Porazila sta ga nezau- panje ter blatenje v javnosti in medijih. (Marko Vanovšek) Črne ma-ske Ma-rija- Kogoja- v Operi SNG Ma-ribor v prvi vseslovenski oper- ni produkciji boste režira-li? "Dogovori so še v teku, gre pa za pro- jekt, ki je bil že v integralni bruseljski prijavi, s katero je Maribor dobil nomi- nacijo za EPK. To je bilo tri leta, preden sem se sam pridružil, a propos insinua- cijam o t. i. navzkrižju interesov." Ste res hoteli na-jvišji honora-r v zgo- dovini na-še opere? "Verodostojno informacijo naj dajo producenti, če je tema mojih honorar- jev res tako zanimiva." Ka-j je bilo za- va-s na-jbolj šoka-ntno v teh za-dnjih mesecih? "Zame je bil odpor, na katerega sem naletel, najbolj šokanten in najbolj ira- cionalen. Če nekdo pride z željo, da dvigne kvaliteto življenja v mestu, in doživi organiziran odpor, je zame zelo strašljivo. Ko se ustvari javno mnenje proti vsemu novemu, drugačnemu in boljšemu, ko uspe ljudi prepričati, da ne potrebujejo ničesar drugega kot to, kar imajo, in da ne gre za plemenite cilje, kot so dvig nivoja načina razmiš- ljanja, jim je očitno uspelo ljudi pre- pričati, da je projekt EPK nepotreben. Izgleda, da imamo v teh krajih nekaj v sebi, neko spodrezano korenino, ki ne da miru. Ne razumem več te enačbe, ki ima preveč neznank. Ne znam je rešiti. Še moja mama mi je rekla, sine, tega ti pa res ni treba. Pravi, da se je hrabro umakniti in ne vztrajati - takrat ko ni več pravih izgledov za pričakovane re- zultate." V ka-kšnem ra-zmerju boste poslej do EPK? Kot ustva-rja-lec? "Z veseljem, če bodo to želeli. Vse drugo, kar sem poskušal, je naletelo na odpor iracionalnih dimenzij. Ne zmorem več."