URN_NBN_SI_DOC-2DBR2QNF

torek, 12. aprila 2011 ZAPOSLOVANJE IN USPEH 43 Svetovalec "skrbi" za veliko brezposelnih Prepričanje, da je zavod za zaposlovanje tisti, ki mora dati zaposlitev, je največkrat krivo za nesporazume TATJANA VRBNJAK Zavod za zaposlovanje postaja institu- cija, s katero se vsaj enkrat v življenju sreča veliko ljudi - mnogo več kot nek- daj. Vse več je zaposlitev za določen čas, tudi delodajalci v času, ko ni dela, vse pogosteje delavce pošiljajo na zavod, mladi ljudje se po končanem šolanju vsaj na kratko tam praviloma 'ustavijo', starejši, ki jim še malo manjka do upo- kojitve, tam 'čakajo' na upokojitev. Izkušnje brezposelnih z zavodom za zaposlovanje so zelo različne. Ne- kateri imajo dobre, drugi slabe. "Na zavodu sem dobila odgovore na vsa vprašanja glede samozaposlitve. S svetovalcem sva vzpostavila zelo dober odnos, poznal je mojo posebno situacijo in me ni klišejsko obravnaval. A najprej sva se nekoliko sprla." "S sve- tovalko imam dobro izkušnjo, z drža- vo pa slabo." "Svetovalka je bila v redu, prijazna, motilo me je le, da sem moral, če nisem bil naročen, zelo dolgo čaka- ti. Naredila sva zaposlitveni načrt, po- slala me je tudi na seminar za pisanje prošenj in podobno, ampak to se mi zdi bolj tako tako, ni nekega 'haska'. Sam si moraš najti delo." "Slabo leto imam do upokojitve, na zavod sem prišla decembra. Svetovalni razgovor, čeprav sem mislila, da je to 'brez veze', se je izkazal za koristnega, saj sem izve- dela določene potrebne stvari." Za mariborske brezposelne 19 svetovalcev Kakšna je sploh naloga zavoda za zapo- slovanje, ali so pričakovanja brezposel- nih prevelika, kakšne so izkušnje na drugi strani, torej na zavodih za zapo- slovanje? V obeh mariborskih uradih za delo je 19 svetovalk in svetovalcev, veliko jih ima trenutno glede na pove- čano število brezposelnih od 500 do 700 ljudi, in sicer tistih, ki so zaposlji- vi in imajo minimalne ovire za zaposli- tev. Svetovalci, ki obravnavajo osebe, ki potrebujejo več pomoči, pa imajo do 200 brezposelnih ali manj. Pogovarjali smo se z Mojco Klevže Šu-man, vodjo Urada za delo Maribor II, prej svetoval- ko z dolgoletnimi izkušnjami. "Verjamem, da je temelj svetovanja partnerski odnos med svetovalcem in brezposelnim, uspešnost svetovanja pa je odvisna od obeh strani. Nismo le popisovalci, kot včasih slišimo, a glede na množico ljudi, s katerimi se srečujemo, si je treba stvari zapisati," pravi naša sogovornica. Kakšen je sploh postopek na zavodu? "Oseba se najprej prijavi v prijavni pisarni, kjer dobi osnovno informacijo s pisnim gra- divom. Nato pa je vsakdo naročen na informativno-motivacijski seminar. To je prilagojena skupinska oblika dela, na kateri svetovalec brezposelne sezna- ni z osnovnimi informacijami o delo- vanju zavoda, s tem, kaj jim nudimo, kako deluje trg dela, kako iskati zapo- slitev in drugim. Ljudje so zelo različ- ni, morda bi jih lahko glede na njihove potrebe v grobem razvrstila na tiste, ki so bolj aktivni in ne potrebujejo zelo velike angažiranosti zavoda za za- poslovanje v smislu poglobljenega sve- tovanja in dodatnih aktivnosti - ti že na koncu tega seminarja naredijo skraj- šan zaposlitveni načrt in prvim brez- poselnim že tam izdajamo napotnice za zaposlitev. V drugi skupini pa so tisti, za katere se predvideva, da bodo potrebovali več pomoči strokovnjakov iz zavoda. Ti so po splošnem informa- tivnem seminarju naročeni na razgo- vor, kjer skupaj s svetovalcem naredijo poglobljen zaposlitveni načrt: svetova- lec mora opraviti svetovalni intervju, zbrati informacije o njegovih delovnih izkušnjah, kompetencah, zaznati mo- rebitne ovire. Ta hip je na zavodu za zaposlovanje več ljudi, ki potrebujejo dodatno poglobljeno svetovanj, kot ti- stih, ki zelo velike podpore ne potrebu- jejo," ocenjuje Mojca Klevže Šuman. Treba je znati poslušati Kako pa komentira nezadovoljstvo ljudi z njihovim delom? "Vsaka sveto- valna obravnava se zaključi z zaposlit- venim načrtom, v okviru katerega se določijo zaposlitveni cilji. Že tu lahko nastane prvi kratek stik med stranko in zavodom. Smo zavod za zaposlova- nje in ustrezna zaposlitev je jasno de- finirana v zakonu. V praksi se namreč velikokrat zgodi, da oseba izjavi: jaz v tem poklicu ne bi delal. Toda če gre za trgovca s 15-letnimi izkušnjami, pro- sto delovno mesto pa je na razpolago, ga ne more odkloniti. Tudi varilec, ki zdaj dobi delo takoj, če je prijavljen na zavodu za zaposlovanje, ne more reči: tega ne bom delal, ker je moj cilj posta- ti ekonomski tehnik. Že - to je lahko njegov dolgoročen cilj, a zavod ga k temu ne vzpodbuja, ker je ekonomskih tehnikov preveč," opisuje Mojca Klev- že Šuman. "Vsak človek je individuum. Svetovalec mora znati poslušati in sliša- ti stranko, se prilagajati. Stranko tudi 'učiti', da mora prevzeti odgovornost zase, za lastno samostojno življenje in nadaljnjo poklicno pot." Mojca Klevže Šuman: "Tisti, ki razmišlja, da je mogoče do službe le s poznan- stvom, je ne bo dobil, ker ne bo za njo nič naredil. Možnosti in priložnosti na trgu dela so vedno. Res pa jih je za ene poklice več, za druge manj." Kakšna so pričakovanja ljudi, ki pri- dejo na zavod? "Zelo različna. Nekate- rim je zelo jasno, da zavod informira, predstavi možnosti, ki so na razpolago. Veliko pa jih še živi v prepričanju, da zavod da službo. A zavod ni ustvarjalec delovnih mest in tudi nima vpliva na to, koga izmed prijavljenih kandidatov izbere delodajalec; lahko pa spodbuja- mo novo zaposlovanje z ukrepi aktivne politike zaposlovanja. To je tudi razlog največjega nezadovoljstva - ker so priča- kovanja stranke drugačna, kot so naše realne možnosti. Do neskladnih priča- kovanj lahko pride tudi v primeru, ko je oseba prijavljena na zavodu, bolj ali manj zato, da uveljavlja pravice pri dru- gih institucijah, na primer centru za so- cialno delo. Mi stranko vzpodbujamo k aktivnosti, ona pa bi velikokrat želela, da jo pustimo na miru. V teh primerih je potrebno veliko motivacije." Zelo pogosto je slišati, da je do služ- be mogoče le preko zvez. "Da. Zlasti tisti, ki niso preveč aktivni pri iskanju zaposlitve, pogosto rečejo - saj je 'brez veze' pisati prošnje, trkati na vrata, ker se zaposluje le preko zvez in poznan- stev. To ni res. Ne trdim, da tega ni: neko poznanstvo, dobra beseda vedno zaleže. Tudi mi strankam svetujemo, da naj si ustvarjajo čim širšo socialno mrežo, pletejo znanstva. A tisti, ki raz- mišlja, da je mogoče do službe le s po- znanstvom, je ne bo dobil, ker ne bo za njo nič naredil. Možnosti in priložno- sti na trgu dela so vedno. Res jih je za ene poklice več, za druge manj. Temu se je treba prilagoditi, razširiti področ- je iskanja." Četrtina brezposelnih stara do 30 let Na območju Upravne enote Maribor, ki jo pokriva Urad za delo Maribor območne službe zavoda za zaposlovanje, je bilo zadnji dan v marcu prijavlje- nih 11.392 brezposelnih. To je precej več kot mesec pred tem - konec februar- ja je bilo v evidencah zavoda 11.021 ljudi, konec januarja pa 10.787. Povečanje gre veliki meri pripisati seriji stečajev v začetku tega leta. Skorajda tretjina brezposelnih je starejša od 50 let, nad 60 let pa 2,8 odstot- ka, po dobra petina pa je starih med 30 in 40 oziroma med 40 in 50 let. Veliko je tudi mladih: vsak deseti brezposelni je star do 25 let, dobrih 15 odstotkov pa jih ima od 25 do 30 let. V primerjavi s prejšnjimi leti se povečuje delež brezposelnih z višjo izo- brazbo. Kar 8,3 odstotka brezposelnih ima sedmo stopnjo ali več, največ, 30,5 odstotka, jih ima peto stopnjo izobrazbe, dobra četrtina vseh pa četrto stop- njo. Še vedno je velik delež najmanj izobraženih brezposelnih, mednje sodi vsak četrti brezposelni. (tv) Privabiti želijo najbolj nadarjene CRF Institute je že drugič zapored priznal Henkel kot najboljšega zaposlovalca v Nemčiji "Radi delamo v družbi Henkel in po- nosno smo, da smo del uspešne, global- ne ekipe." To so ključna sporočila nove kampanje, s katero želi Henkel okrepi- ti svojo korporativno blagovno znam- ko kot dober zaposlovalec. V središču te kampanje so zaposleni sami, ki na- stopajo kot ambasadorji podjetja in opi- sujejo svoje kariere, delovno strast in motivacijo. Henkel se želi z novo kampanjo po- zicionirati kot želen zaposlovalec za potencialne nove kadre. "Privabiti že- limo najbolj nadarjene posameznike z vsega sveta in jih seveda obdržati v podjetju," razlaga Jens Plinke, odgovo- ren za zaposlovalne kampanje v družbi Henkel. Kampanjo bo podjetje uporab- ljalo v vseh komunikacijah, povezanih s kadrovanjem, na primer na spletnih straneh, v zaposlitvenih oglasih, pro- jektih, v katere so vključeni akademi- ki in študenti, ipd. CRF Institute je v marcu letošnjega leta že drugič zapored priznal Henkel kot najboljšega zaposlovalca v Nemči- ji ("Germany's Top Employer"), ame- riška revija Fortune pa je podjetje uvrstila med najbolj občudovana pod- jetja (peto mesto v kategoriji Čistila in kozmetika na seznamu "World's Most Admired Companies"). Henkel z vodilnimi blagovnimi znamkami in tehnologijami posluje po vsem svetu, družba je bila ustanov- ljena leta 1876, sedaj zaposluje okoli 48.000 sodelavcev. Poroča o 15,092 mi- lijarde evrov prihodkov od prodaje in 1,862 milijarde evrov dobička iz po- slovanja v poslovnem letu 2010. Pred- nostne delnice družbe Henkel kotirajo v nemškem borznem indeksu DAX, podjetje pa je uvrščeno tudi na seznam podjetij Fortune Global 500. (zap) KOMENTIRAMO TATJANA VRBNJAK Koliko lahko zavod za zaposlovanje pomaga pri iskanju zaposlitve? Lahko nudi informacije, svetovanje, a vse bolj prodira prepričanje, da je največ odvisno od brezposelnega samega. Od tega, kako intenzivno išče delo, kolikokrat je pripravljen (neuspešno) potrkati na vrata delodajalcev, koliko prošenj, na katere praviloma sploh ni odgovora, je pripravljen poslati, kako uspešen je pri pletenju socialne mreže, katere rezultat je, da nekdo zastavi zanj pri potencialnem delodajalcu dobro besedo. Priporočila imajo težo, temu ne gre oporekati. A ni vsako priporočilo "zveza in poznanstvo" - lahko je le tisti kamenček, ki prevlada pri odločit- vi med enim in drugim kandidatom. Po drugi strani pa je seveda dejstvo, da so zveze in poznanstva v tej državi zelo pomemben faktor. In da dobra zveza prinese službo tudi tistim, ki bi se brez nje zanjo povsem neuspešno potegovali. V teh primerih je zagrenjenost onih, ki teh zvez nimajo, razumljiva, njihovo nezadovoljstvo in ogorčenje pa na mestu. Zavod za zaposlovanje namesto brezposelnega ne more opraviti tistega, kar je na njem samem: iskati dela, se truditi zanj. Četudi mnogi živijo v prepričanju, da bi to moral početi. V kolektivnem spominu je pač ostala izkušnja iz "prejšnjih" časov, ko je bilo delovnih mest dovolj za vse (pa četudi marsikje, denimo v industrijskih gigantih, na račun velikanske prezaposlenosti), tako da je praktično vsakdo, ki je želel v službo, hitro prišel do nje. Danes je povsem drugače - splošno prepričanje je diametralno nasprotno, torej da delovnih mest ni. Ta slika se še poglablja zaradi serije nekaterih zelo odmevnih stečajev, ki smo jim bili priča na začetku tega leta, ko so kot domine padala (predvsem) gradbena podjetja. Trenutno vlada v Mariboru nekakšen pesimizem - kljub dejstvu, da se že spet povečuje zaposlovanje in delodajalci objavljajo vse več potreb po delavcih. Toda to črno gledanje ni značilnost oziroma posebnost tega okolja. Priča smo splošnemu nezadovoljstvu s situacijo, državo, sistemom, s tem da je premalo delovnih mest, novih priložnosti, pravih spodbud za delodajalce. To splošno nezadovoljstvo tako pri posamezniku kot v družbi kot celoti duši ustvarjalnost in optimizem. Na žalost. Kajti tako z enim kot drugim bi bil izhod iz krize lažji, hitrejši in uspešnejši. Karierni dan Delo mene išče Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani bodo karierni dan Delo mene išče pripravili jutri, v sredo, 13. aprila 2011. Dogodek je namenjen pridobivanju znanj, veščin in informacij na karierni poti za študente ekonomije. Program se začne ob 8. uri ter se zaključi ob 17. uri z okroglo mizo, na kateri se bodo predstavili uspešni menedžerji. V le enem dnevu so bo zvrstilo trinajst predavanj, na katerih boste izvedeli, kako se pripraviti na prvi stik z delodajal- cem, kako ravnati pri iskanju zaposlitve v tujini ter katere so pomembne zna- čilnosti trga dela v Sloveniji in tujini. Ob tej priložnosti bodo Euresovi svetovalci Zavoda RS za zaposlovanje pred- stavili Zaposlitvene priložnosti v Evropi. V nadaljevanju boste lahko prisluhnili tudi osebni izkušnji z delom v tujini, in sicer v Nemčiji in Belgiji. (zku) Kako dokazati več delovnih izkušenj Orodji Nefiks in e-Nefiks sta gotovo pot do bolj zaposljivih mladih, ki bodo poznali svoje prednosti in kompetence ter jih znali tudi primerno predstaviti bodočim delodajalcem Konec preteklega tedna je e-Nefi-ks pra- znoval že tretje leto obstoja. Brezplač- na elektronska aplikacija, preko katere lahko mladi beležijo svoje neformalno pridobljeno znanje, je v tem času pre- pričala že mnogo mladih, meni Tade- ja Ozebek iz Nefi-ksa. Več kot 13 tisoč vpisanih uporabni- kov s svojim zgledom beleženja znanja spodbuja druge, da tudi sami z Nefi-k- som osebnostno rastejo in se zaveda- jo tistega, kar lahko ponudijo. Nefi-ks, indeks neformalnega znanja, v knjižni obliki obstaja že enajst let. Pred tremi leti mu je bila dodana elektronska obli- ka, ki poleg beleženja in potrjevanja neformalno pridobljenega znanja upo- rabnikom ponuja tudi izvoz zabeleže- nih kompetenc in delovnih izkušenj v eno izmed evropsko priznanih oblik življenjepisa (Youthpass, Europass ...), omogoča pa jim tudi zbiranje priporo- čil njihovih nekdanjih delodajalcev. Sodelavci Zavoda Nefi-ks kot vodil- ne organizacije na področju promoci- je in beleženja neformalnega znanja v Sloveniji opozarjajo na problematiko zaposljivosti mladih po zaključku šola- nja. Ti se ob iskanju zaposlitve sooča- jo s težavami zaradi pomanjkanja in dokazovanja delovnih izkušenj. Orod- ji Nefi-ks in e-Nefi-ks sta gotovo pot do bolj zaposljivih mladih, ki bodo po- znali svoje prednosti in kompetence ter jih znali tudi primerno predstaviti bodočim delodajalcem. Uporabnica e-Nefiksa Neža, 28- letna diplomantka slovenistike, je z izkušnjami, ki jih je med študijem vest- no vpisovala v Nefi-ks, prišla do prve zaposlitve: "Vedno sem bila aktivna in zdelo se mi je škoda, da bi nekoč poza- bila, kje vse sem se udejstvovala. Izpise iz Nefi-ksa sem priložila kar življenjepi- su in izkazalo se je, da so na šefa naj- večji vtis naredili zapisi s področja prostovoljstva. Pri prostovoljnem delu sem se največ naučila o delu z ljudmi in to mi zdaj pride zelo prav." V Nefi-ksu v maju načrtujejo dogo- dek, ki so ga poimenovali Nagrada za neformalno učenje. Mlade želijo v aprilu in maju še posebej spodbuditi k aktivnemu vpisovanju kompetenc in znanja. "Najlepše darilo e-Nefi-ksu ob njegovem jubileju je gotovo vpis vanj, zato sodelavci Zavoda Nefi-ks mlade po- zivamo k vpisu vsega, kar znajo - ne glede na to, kdaj in kako so to znanje pridobili - na enefiks.talentiran.si! ," pravi Ozebkova. (zku)