URN_NBN_SI_DOC-2FM85VC3

Postojinsko okrajno glavarstvo (ob ponatisu publikacije) 171 izdali”, so se po svojih močeh, tako so zapisali tudi v predgovoru knjige, posku- šali pridružili avstro-ogrskim slavjem v počastitev 40-letnice vladanja cesarja Franca Jožefa I. 3 Proslave ob različnih jubilejih cesarske hiše, predvsem samega cesarja, so bile takrat namreč ‘v modi’. Tako na primer ob šeststoletnici prihoda Kranjske, Štajerske in Koroške pod Habsburžane ali ob štirideseti in šestdeseti obletnici vladanja cesarja Franca Jožefa I. 8. julija 1885 4 so se učitelji postojnskega šolskega okraja zbrali na svoji redni letni okrajni konferenci v Postojni. Konference se je udeležilo 50 učiteljic in učite- ljev, navzoči pa so bili še postojnski okrajni glavar Anton Globočnik, Ivan Škrja- nec, kurat in učitelj v Harijah ter Ivan Lavrenčič in Ivan Strnad, kateheta in du- hovna pomočnika iz Postojne oziroma Knežaka. Iz uvodnega poročila takratnega okrajnega šolskega nadzornika Ivana Thume o stanju šol v našem šolskem okraju lahko razberemo nekaj statističnih podatkov. V šolskem okolišu je bilo 35 šol, na katerih je poučevalo 52 učiteljic in učiteljev, učni jezik na vseh šolah je bil sloven- ski. Skoraj vsa šolska poslopja so svojemu namenu ustrezala, le 3 so si prislužila nezadostno oceno. Za šolo sposobnih je bilo v tem šolskem letu 5.085 otrok, pouk pa jih je redno obiskovalo 4.753. Dokaj dobro so bile šole “preskrbljene” z učnimi pripomočki, dobro založene in obiskane so bile šolske knjižnice, pa tudi “snaga” je bila na šolah po besedah šolskega nadzornika “po vsem povoljna”. V zadnji točki bogatega dnevnega reda je nadučitelj v Vipavi, Gašper Gašpe- rin, svojim stanovskim kolegom predlagal, da se “tukajšnji okraj po farnih in šolskih občinah opiše ter ta opis z zemljevidom vred na svetlo dá.” 5 Zbrani so predlog soglasno podprli, hkrati pa predlagali, da ukrenejo vse potrebno, da za- dano si nalogo tudi primerno izpeljejo. V ta namen je bil oblikovan poseben, stalni odbor, katerega naloga je bila pripraviti in nato vsem učiteljem v okraju tudi poslati ustrezne vprašalne pole. Stalni odbor oziroma “vrhovni odsek” se je obvezal ukreniti tudi vse potrebno glede tiska knjige. Da bi odboru vsaj nekoliko olajšali delo, so za vsak davčno-sodni okraj postojnskega šolskega okraja imeno- vali še poseben tričlanski pododbor. Za Ilirsko Bistrico so bili izvoljeni učitelji Martin Zarnik, Matija Rant in Jakob Dimnik, za Postojno Ivan Thuma, Matija Hiti in Gustav Grossman, za Vipavo Andrej Perne, Gašper Gašperin in Oton Dietz, za Senožeče pa učitelji Pavel Kavčič, Armin Gradišnik in Fran Kalin. Na- loga vseh je bila, da v svojih okoliših med učitelji zberejo popisane vprašalne pole, jih pregledajo in popravljene izročijo stalnemu odboru. Tako zbrano gradivo je v tiskani obliki zagledalo luč sveta dobra tri leta ka- sneje. Učitelji, avtorji sestavkov v knjigi, so v predgovoru knjige zapisali, da so v 3 V Ljubljani so tako npr. leta 1888 odprli poslopje obrtnostrokovne šole, postavili temeljni kamen otroški bolnišnici in obnovili današnji Zmajski most. 4 Učiteljski tovariš (UT), 1885, str. 235. 5 UT, 1885, str. 267.