URN_NBN_SI_DOC-2FM85VC3

172 Šolska kronika • zbornik • 1 • 2006 “duhu z raznimi društvi” praznovali tudi oni. “Pridruževali smo se prošnjam zve- stih Slovencev po raznih krajih zlate domovine naše ter pošiljali ž njimi vred go- reče želje do Najvišjega, da bi še mnogo let ohranil nam najblažega vladarja, kar jih premore vesoljni svet.” S pripravo knjige so želeli postaviti spomenik tej dobi. Naloga, ki so se je lotili, ni bila lahka, zato so poudarili, da se v “knjigi nahajajo mnogi nedostatki” in bralce celo zaprosili: “/…/ ne štej nam slavno občinstvo v zlo, kajti je bilo težavno in truda polno delo, da se je pisalo kolikor toliko dosle- dno /.../” Kljub temu, da je bilo njihovo delo jezikovno pregledano, so bralce tudi pozvali, naj jih opozorijo na morebitne napake. Na 238 straneh je predstavljenih takratnih 37 šolskih okrajev postojnskega glavarstva; poglavja so naslovljena po krajih, kjer je bil sedež šole, zaradi večje preglednosti pa so šolski okoliši zvrščeni po štirih sodnih okrajih (postojnski, bi- striški, senožeški in vipavski). Postojni je, razumljivo, odmerjenega največ prosto- ra, eden temeljitejših pa je opis Planine v Vipavski dolini. Nobeden sestavek v knjigi ni podpisan, o avtorjih lahko le sklepamo – glede na kronološko navajanje imen učiteljev, ki so na posamezni šoli poučevali, oziro- ma glede na sestavo pododborov, ki so zapisano gradivo zbrali. Vsak kraj – sedež šole – najprej zemljepisno opišejo, umestijo ga v širši pro- stor in dokaj podrobno navajajo imena danes že marsikje pozabljenih dolin in gričev, izvirov in potokov. Sledi informacija o številu naselij, hiš in prebivalcev, posebej šoloobveznih otrok v okolišu. Opisana je narava kmetijskih zemljišč, nji- Gašper Gašperin, nadučitelj v Vipavi; fotografija iz ‘Globočnikovega albuma’. (Notranjski muzej Postojna)