URN_NBN_SI_DOC-2FM85VC3

Postojinsko okrajno glavarstvo (ob ponatisu publikacije) 173 hove površine, kulturne rastline in živali, ki so jih tedaj gojili. Tudi gozdne živali, ptice in metulji. Zgovorni so tudi opisi gospodarskih dejavnosti. Sledijo še zapisi o naravnih in kulturnih znamenitostih v okolici, o nraveh ljudi, o praznoverjih, navadah in običajih; zanimivi so zapisi o ljudskem jeziku. V drugem delu vsakega sestavka učitelji nanizajo nekaj zgodovinskih dejstev (turški vpadi, kužne bolezni, veliki požari…). Žal pa ti podatki niso vedno najbolj zanesljivi, saj so se učitelji pri pisanju naslonili tudi na ljudsko izročilo. Zanimivi so podatki o pomembnih domačinih, veliko prostora je namenjenega popisu cerkva in seveda šolam. Uči- telji spregovorijo o ustanovitvi šole, o začasnih učilnicah, gradnji šolskih poslopij, navedejo vse učitelje, ki so poučevali na šolah, omenijo šolske dobrotnike in na- lezljive bolezni, ki so “razsajale med mladino”, nepogrešljiva pa je tudi statistika, kjer navajajo šoloobvezne in šoloobiskujoče otroke. Knjiga poleg postojnskega sodnega okraja (tu so zajeti kraji Postojna, Slavi- na, Košana, Št. Peter (danes Pivka), Trnje, Orehek, Sv. Ivan (danes Matenja vas), Št. Mihel, Studeno, Suhorje, Ostrožno brdo) predstavi še bistriški (v katerem je bilo tudi Zagorje, danes v občini Pivka), senožeški (v katerega so med kraji dana- šnje postojnske občine spadale Hrenovice, Ubeljsko in Razdrto) ter vipavski so- dni okraj. Knjigi je priložen zemljevid postojnskega okraja s poudarjeno označenimi ljudskimi šolami, izdelal ga je učitelj v Št. Vidu Dragotin Česnik, in poročilo o entomologiji in flori okraja, ki ga je pripravil Pavel Kavčič, nadučitelj v Senože- Zemljevid Postojnskega okraja. (Notranjski muzej Postojna)