URN_NBN_SI_DOC-2FM85VC3

174 Šolska kronika • zbornik • 1 • 2006 čah. Konča jo statistični pregled postojnskega okrajnega glavarstva. Iz slednjega je razvidno, da je v 38 občinah opisanih 162 krajev z 41.503 prebivalci, zemljišča z njihovimi površinami in katastrskimi dohodki vred, pa obrtniki, gostilne in farne cerkve z duhovniki. Iz statistike povzemam le nekaj podatkov o šolah: delovalo je 26 enorazdednic, 5 dvorazrednic, ena trirazrednica in štiri štirirazrednice, na ka- terih je 5.262 za šolo godnih otrok (šolo jih je obiskovalo 4.917) poučevalo 10 nadučiteljev, 36 učiteljev in 13 učiteljic, na enega učitelja torej povprečno 89 otrok. V vsem glavarstvu pa je bilo tedaj le 5 zdravnikov. Simon Rutar, slovenski zgodovinar, etnolog, arheolog in geolog je v prispev- ku Postojinsko okrajno glavarstvo, kjer je poleg omenjene knjige spregovoril tudi o Kočevskemu okrajnem glavarstvu, ta knjiga je izšla leta 1887, v svoji oceni knjige v Ljubljanskem zvonu zapisal: “Zelo lepo nalogo so si postavili naši učite- lji, opisati namreč vse šolske okraje na Kranjskem v zgodovinskem, zemljepisnem in národopisnem oziru. Taka namera je zeló hvalevredna in zasluži naše popolno priznanje, ker do sedaj je kranjska dežela v krajepisnem in antropološkem oziru še vse premalo poznana. In ravno učitelji v tem pogledu lahko največ storé, ker so v vedni dotiki z deželo in národom, ker imajo vsak dan priliko oboje opazovati, v tem, ko se drugim učenjakom le redkokdaj in le slučajno taka prilika ponudi, takó da so njih opazke mnogokrat jednostranske ali vsaj nepopolne.” 6 V nadalje- vanju pa je, morda tudi v poduk prihodnjim avtorjem podobnih izdaj, kljub te- mu, “da učitelji niso hoteli podati učeno pisanih knjig, niti suhoparno naštetih zgodovinskih in statističnih podatkov, nego poučno berilo,” opozoril na nekatere pomanjkljivosti. “Pogrešamo namreč opisa narodnih šeg, ki nam vidoma ginejo pred očmi, zatem narodnih nošenj (če jih je še kaj) ter narodnih pripovedk in pesmij /…/”, omenil je nekatera dejstva, ki se v knjigi večkrat ponovijo, v glav- nem pa je imel največ pripomb na zgodovinska dejstva. “Dandanes vender že ne gre več, lokalno zgodovino samo in jedino le iz Valvasorja zajemati… Poznamo že toliko zgodovinskih podrobnostij, da ne moremo biti vsaj za glavne kraje več v zadregi, napisati njih posebne zgode in nezgode”, je zapisal. Vsi podatki v tej informativno bogati, v arhaičnem jeziku pisani knjigi, da- našnjemu bralcu omogočijo stik s preteklostjo in so mu pri raziskovanju prete- klosti domačega kraja še vedno v pomoč, oziroma nekakšno napotilo; še bolj za- nimivi postanejo ti podatki, ko v mislih zaobjamemo prostor, na katerega se na- našajo. Poleg obširnega ozemlja današnjih občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistri- ca, je predstavljena Vremska dolina in območje Senožeč (danes sodita v občino Divača) in Vipavska dolina vse do Ajdovščine. Naj sklenem z mislimi, ki so jih v predgovoru zapisali avtorji knjige: “/…/ Naj zaneti vsebina te knjižice nam vsem zavest, da imamo dolžnost, svoj rojstni kraj, svojo materino deželo /…/ ljubiti, vse žive dni v srcu in spominu ohraniti, 6 LZ, 1. oktober 1889, št. 10, str. 635-638.