URN_NBN_SI_DOC-2KYPZX4S

— čeprav obdelani z računalnikom — gotovo predstavljajo dovršeno obliko tiskanih centralnih katalogov, povezujoč knjižnice dežel, države, držav in celo več celin. V našem katalogu navajamo poleg naslova tudi mednarodno kratico revije. Pri okrajšavi smo se naslonili predvsem na Access in CAS Source Index. Od nam dosegljivih jugoslovanskih časopisnih katalogov so doslej upoštevali mednarodne okrajšave zagrebški »Centralni katalog periodič­ nih publikacija iz kem ije...«, »Seznam periodike Centralne medicinske knjižnice v Ljubljani« in starejše izdaje publikacije »Spisak časopisa JCTND«. Ugotavljanje mednarodne okrajšave revij nam je delalo precej preglavic. Pri delu smo se v glavnem oprli na Access, vendar veliko naslovov v CTK je takšnih, ki jih Access ne vsebuje. Zlasti so nam manjkali naj novejši podatki s področja gradbeništva, arhitekture, eko­ nomike podjetij, upravljanja ipd. Ob pregledovanju abstraktnih žurnalov za našteta področja so se kratice razlikovale od publikacije do publi­ kacije. Poleg omenjenih pomagal smo se za ugotavljanje kratic naslonili tudi na ameriške norme »ANSI-Z 39.5-1969«, na britanski standard BS 4148:1969 in BS 1749:1969. Za nemške revije smo pregledali DIN 1502 Entwurf 1971 in DIN 1502 Beiblatt iz leta 1955. Za veliko domačih revij pa bo šele treba ustvariti kratice. Sorazmerno majhen procent jugoslo­ vanskih publikacij, ki se pojavljajo v referatnih časopisih ali pomagalih, kot so Chemical Abstracts, Access in CAS Source Index Quarterly bomo lahko prevzeli, čeprav okrajšava ni vedno najbolj primerna, saj niso upoštevana pravila našega jezika. Problem priznanih okrajšav jugoslo­ vanskih tehniških znanstvenih in strokovnih časopisov ostaja še vedno odprt. Pri abecediranju smo opustili člene pred značnico. Pri uvrščanju smo želeli opustiti tudi vmesne člene, predloge itd.; v istem trenutku smo se zavedali, da računalnik abecedira točno od besede do besede in da bi opuščanje vmesnih členov zahtevalo dodaten in zelo kompli­ ciran program. Tudi izpis le velikih črk nam ni ugajal, vendar smo lahko ugotovili, da trenutno nismo tako bogati, da bi si lahko privoščili velike in male črke (npr. Access, Chemical Abstracts). Uvrščanje v našem prim eru je enostavno, saj gre za majhno število bibliografskih enot (ca. 2300), medtem ko je alfabetiranje katalogov velikih knjižnic od nekdaj bilo zahtevno in kočljivo delo; kaže pa, da je zelo problema­ tično tudi pri uvajanju avtomatske obdelave v knjižnicah. Samo primer: ob uvajanju MARC programa za Britansko nacionalno bibliografijo (BNB) je posebna delovna skupina najeminentnejših britanskih biblio­ tekarjev menila, da ji bo za pripravo pravil abecediranja zadostovalo eno leto; končno pa je za to delo porabila 19 mesecev. Ena izmed uvodnih trditev, ki jo avtor Davison v svojem sestavku v knjigi »U. K. Marc Project« pribije takoj na začetku svojega izvajanja, je, da abecediranje sploh ni tako enostavno, kot si to predstavljamo, in dalje, da je uvrščanje nekaj, kar opravljamo instinktivno, medtem ko raču­ nalnik prav ničesar ne opravi instinktivno.« Avtor omenja ameriška ALA pravila za uvrščanje iz 1. 1968: pravila obsegajo 236 strani in navo