URN_NBN_SI_DOC-2N58FOUO

1. Uvod Enotna obdelava gradiva v sistemu vzajemne katalogizacije COB1SS je eden od pogojev za uspešno delovanje sistema - recimo, da se načelno s to trditvijo strinjamo. Enoten način obdelave predpostavlja uporabo istih načel, pravil­ nikov in standardov, ki se tičejo katalogizacije, vsebinske obdelave in strukturiranja podatkov. Po nekaj letih delovanja COBISSa je zdaj priložnost pregledati, kaj smo na tem področju dosegli, kje so šibke točke in kako jih odpraviti. Prispevek bo morda služil kot izhodišče za razmišljanje o nadaljnji strategiji razvoja izo­ braževanja na tem področju. Analiza je nastala ob spremljanju in aktivnem sodelovanju v sistemu izo­ braževanja za COBISS ter predvsem ob spremljanju kvalitete zapisov v vzajemni bazi. Osredotoča se predvsem na bibliografski del zapisov, ker gre pri vsebinskem za nekoliko drugačne probleme. Vendar se poskuša dotakni­ ti tudi teh zaradi primerjave z ameriško prakso. Angleški izraz catalog(u)ing namreč za razliko od našega zajema tako formalno obdelavo kot določanje gesel, v okviru izobraževalnih programov pa tudi klasifikacijo. Analiza je rezultat pregleda treh segmentov: 1. izkušenj pri organiziranem izobraževanju za obdelavo publikacij 2. pregledovanja tako testnih zapisov pred vključitivijo knjižnic v živo okolje (poteka od 1.1992) kot zapisov v vzajemni bazi 3. vprašanj in problemov, s katerimi se knjižničarji ob delu obračajo na NUK 2. Stanje pred vzpostavitvijo COBISSa Na začetku je treba poudariti, da skrb za kvaliteto zapisov ni bila ravno prioritetna naloga že od začetka nastajanja sistema, pač pa se je pojavila ob njegovem razvoju. Večina knjižnic je (bila) ob vključevanju zainteresirana predvsem za posodobitev poslovanja, ki vključuje npr. avtomatizirano izpo­ sojo, lažje in kvalitetnejše nudenje informacij, pregled nad zalogo drugih knjižnic za izboljšanje medknjižnične izposoje. Kooperativni vnos podatkov je obetal prihranke pri najdražjem opravilu v knjižnicah: obdelavi gradiva. Vsako publikacijo naj bi obdelala samo ena knjižnica v sistemu, ostale naj bi ustrezen zapis znale poiskati, ga prenesti v svojo lokalno bazo, mu dodati samo lokalne oznake (inventarna številka, signatura, številka računa ...). Tako naj bi se izognili ponavljanju enega in istega postopka v vsaki knjižnici, ki ima isto publikacijo.