URN_NBN_SI_DOC-2Z28CEBH

Finančna sredstva za nakup knjig so se zaradi bistvenega pove­ čanja stroškov za druge m aterialne izdatke in za osebne dohodke zm anjšala za poprečno 30 °/o ali za 2,784.510 din. K njižnice kadrovsko že od leta 1975 stagnirajo in zaposlovanje novih delavcev ne narašča več niti po poprečno dogovorjeni stopnji. Število delavcev v splošnoizobraževalnih knjižnicah v Sloveniji se je po posam eznih letih gibalo takole: leta 1975 je bilo v knjižnicah 386 stalno zaposlenih, leta 1976 385 in leta 1977 389 delavcev. Nakup lite ratu re se je v letu 1977 nekoliko povečal, čeprav so sc sredstva knjižnic za nakup knjig zm anjšala. K upljenih je bilo skupaj 99.685 knjig, p rira st obveznih izvodov in odkupa KSS pa je znašal 35.367 enot. Skupen dotok literature, vključno z darovi in zamenami, je znašal 161.675 knjig, k ar je poprečno za 10 °/o več kakor preteklo leto. Tem eljna knjižna zaloga se je povečala za 105.462 enot in znaša 2,870.323 enot. To pomeni, da so knjižnice izločile 44.355 enot ali slaba 2 °/o literatu re, k ar je še vedno m anj, kot je predvideno po na­ črtu. Čeprav imamo v poprečju 1,6 knjige na prebivalca v republiki, so razlike med posam eznimi občinam i še vedno velike. V 33 občinah ne dosegajo npr. m inim um a ene knjige na prebivalca, najskrom nejšo knjižno zalogo in pod kakršnim koli m inim um om pa imajo občinske m atične knjižnice Krško, Laško, Metlika, Mozirje, Ormož, Ribnica, Sevnica in Š en tju r pri Celju. K njižnici D ravograd in Radlje pa ne dajeta podatkov, čeprav tudi spadata v okvir najšibkejših. V letu 1977 je bolj kot v preteklih letih naraslo število članov knjižnic. K njižnice im ajo zdaj skupaj 310.562 članov, povečanje znaša 63.433 članov ali 20 %. Tolikšno povečanje kaže, da se je del knjižnic vendarle vključil v družbeno aktivnost za povečanje bralnih intere­ sov občanov. K njižnice so obiskali člani 2,013.879-krat. V prim erjavi s pre­ teklim letom se je obisk povečal poprečno le za 1 °/o in ne narašča sorazm erno s številom novih bralcev. Če je npr. v letu 1973 vsak obiskovalec obiskal knjižnice še poprečno po 9-krat letno, jih je v letu 1977 le še 6-krat. Zakaj je prišlo do tako opaznih sprememb? Možna je sprem em ba v stru k tu ri bralcev ali pa se ponudba slabša in bralec ne dobi ustrezne lite ratu re in se njegov obisk zaradi tega m anjša. Ta problem bi m orala analizirati vsaka knjižnica, kjer se obisk bralcev m anjša. V tem letu je bilo izposojenih 4,651.380 knjig ali za poprečno 7 % več kot leto prej. Tudi izposoja ne narašča skladno s predvide­ vanji in znaša zdaj poprečno 2,6 knjige na prebivalca. V Sloveniji je leta 1977 v splošnoizobraževalni knjižnični mreži delovalo 61 občinskih in drugih večjih knjižnic, 185 izposojevališč 330 K njižnica 22(1978)3-4