URN_NBN_SI_DOC-3G63FM1S

I. O rganizacija knjižnične m reže V začetku sedem desetih let je bila sprejeta sedanja m režna organizacija slovenskega knjižničnega inform acijskega sistem a (Koncepcija 1971), katere­ ga osnovo predstavlja m reža splošnoizobraževalnih knjižnic. ^Vozlišča slednje sestavljajo občinske splošnoizobraževalne knjižnice, ki so za svoja območja organizirale geografskim in dem ografskim pogojem ustrezno obli­ ko posredovanja knjižničnega gradiva. O srednje občinske knjižnice so na določenih območjih nastale z združitvijo od tedanjih različno oblikovanih ljudskih knjižnic. N a d ru g ih pa so najbolj razvite knjižnice tega tipa, štu ­ dijske, ki so do tedaj delovale predvsem kot pokrajinske, prilagodile svoje poslovanje in delo najširšem u krogu uporabnikov. V tej m reži je tako šest­ deset splošnoizobraževalnih knjižnic različnih velikosti in stopenj razvitosti dobilo v načelih enak pom en, vlogo in naloge, postati in ostati inform acijsko in kom unikacijsko jedro svojega obm očja, v katerem ali s pom očjo katerega bo uporabnik lahko izražal in zadovoljeval svoje potrebe po informaciji, izobraževanju, kulturi in k u ltu rn em razverilu. Te naloge so dobile kasneje oporo v stan d ard ih in m orm ativih za delo in pogoje dela (N orm ativi 1985), katerih vodilo pa so bili standardi za javne knjižnice, sprejeti na skupščini IFLA 1972. leta v Budim pešti. T udi s temi priporočili, poleg upoštevanja dem ografskih, geografskih in kulturno- zgo­ dovinskih okoliščin Slovenije, so se knjižnice porazdelile v skupine glede na število prebivalcev določenega obm očja, ki m u je bila knjižnica nam enjena. M in im aln a p o p u lacija za p o p o ln o o rg a n iz ira n o st o sre d n je občinsk e knjižnice (splošnoizobraževalne knjižnice V. skupine) šteje 7.000 - 10.000 prebivalcev, m aksim alna za osrednjo splošnoizobraževalno knjižnico I. sk u p in e pa nad 100.000 prebivalcev. Tem p etim sku pinam knjižnic je prepuščeno organiziranje najefektivnejše m reže za njihovo okolje. O bčinske knjižnice imajo različno število izposojevališč, različnih oblik zaradi velikosti svojega območja, obsega in gostote poseljenosti in tudi zaradi socialno ekonom skih in kulturno-zgodovinskih okoliščin. V večini prim erov (prav­ zap rav le v enem ne) se po razdelitev osrednjih splošnoizobraževalnih knjižnic ujem a s sedanjo celico u p rav n e u red itve Slovenije - občino, ki je kot ustanovitelj knjižnice odgovorna za njeno stan d ard n im zahtevam ustrezno 'Opomba: Novo poimenovanje ljudskih knjižnic s "splošnoizobraževalnimi knjižnicami", ki je v veljavi Se danes, naj bi pripomoglo k hitrejšemu posodabljanju ljudskih knjižnic, katerih naloge so se začele intenzivno profesionalizirati, razširjati s poudarkom na splošnem in vsem dostopnem izobraževanju, kulturi in kulturnem razvedrilu. V sedanjem času nastajajo predlogi za vmitev naziva ljudske" ali pa naziva "splošne”, s katerim bi jim ne omejevali vloge na določena področja, glede na to da življenje odkriva vedno nova. Ne glede na naziv pa je slovenskim knjižnicam uspelo vseskozi obdržati primarno funkcijo javne knjižnice, ki je v vseh deželah enaka. Predstavljeno na posvetovanju Alpe-Jadran, sekcija za splošnoizobraževalne knjižnice, Györ, 5.-7. oktobra 1993