URN_NBN_SI_DOC-3OGR1E8I

336 Šolska kronika • zbornik • 2 • 2006 Romov, ki so takrat prvič tudi politično oblikovali svoj program. Prvi dan Kongresa – 8. april je postal mednarodni romski praznik/Svetovni dan Romov. Udeleženci kongresa so izbrali ime »Rom« za označitev pripadnosti svojemu narodu. 2 Od tedaj so bili sprejeti številni dokumenti, programi in usmeritve, tako na med- narodni, regionalni in državni ravni na področju odprave predsodkov, na področju izobraževanja, zaposlovanja in participacije romske skupnosti. V letu 2000 je bilo sprejeto posebno Priporočilo Odbora Ministrov Sveta Evrope o izobraževanju otrok Romov/Ciganov v Evropi, ki v uvodu ugotavlja, da bi moralo biti izobraževanje prio- ritetna naloga na področju izboljšanja položaja Romov/Ciganov. Priporočilo navaja, da morajo biti izobraževalne politike podkrepljene z ustreznimi sredstvi in fleksibil- nimi strukturami, ki so nujne zaradi razslojenosti in razlik znotraj romske skupnosti. Posebno pozornost je potrebno posvetiti boljši komunikaciji z romskimi starši, kadar je potrebno tudi o mediatorjih iz vrst romske skupnosti. Tudi Resolucija Parlamentarne Skupščine Sveta Evrope št. 1557 iz leta 2002 o pravnem položaju Romov v Evropi se zavzame za to, da se zagotovi »enaka obravnava romske manjšine kot etnične ali narodne manjšine na področju izobraževanja, zapo- slovanja, bivalnih razmer, dostopa do zdravstva in javnih dobrin«. Resolucija med dru- gim določa, naj države članice posvetijo posebno pozornost zagotavljanju možnosti vključevanja Romov v vse ravni vzgoje in izobraževanja, od vrtcev do univerze. Zgodovinski oris Romi že stoletja živijo v Evropi, kljub temu pa njihovo kulturo, jezik in običaje šele sedaj spoznavamo kot del skupnega evropskega izročila. Začetki naseljevanja Romov v evropskih državah segajo v 14. in 15. stoletje. Zaradi drugačnega načina življenja so se pripadniki romske skupnosti v evropskih državah srečevali in se še srečujejo s pojavi zavračanja in odklanjanja. Državne oblasti so skozi zgodovino z različnimi oblikami pritiska sankcionirale način življenja pripadnikov romske skup- nosti. Na podlagi zakonskih določb iz leta 1888 so na območju avstroogrske oblasti večkrat pozivale občine, naj sporočijo koliko Romov prebiva na njihovem ozemlju in jim naročale naj popišejo vse Rome, kateri imajo domovinsko pravico v njihovi občini, druge pa naj izženejo. Občine so v veliki večini ugovarjale navzočnosti Ro- mov in zanikale kakršnokoli obveznost do te »nadloge«. Zgodovinski viri navajajo številne poizkuse oblasti, da bi preprečile klateštvo, potepuštvo in kraje (v uradnih zaznamkih se uporablja tudi izraz »vlačugarstvo« 2 Opredelili so tudi simbole svojega naroda: Himno – pesem Djelem, djelem; zastavo / trobojnico zelene, modre in rdeče barve s krogom/kolesom kot romskim simbolom. Zgornji del zastave, ki je modre barve, simbolizira nebo; spodnji del, ki je zelen, je simbol gozda in planjav; v srednjem delu zastave je čez modro in zeleno barvo narisano kolo rdeče barve, ki simbolizira nomadstvo in tudi prelito kri preganjanih Romov. Povzeto po informaciji Slobodana Berberskega, predsednika prvega Svetovnega kongresa Ro- mov, 1971, interno gradivo.