URN_NBN_SI_DOC-3PLUQEM6

k nIt urni center, kjer so predavanja, spremljana s Filmi ali diapozitivi, prirejajo razstave litd. O sebje knjižnice je n ujno na- g raje v ati tako, kot to zahteva od­ govornost delovnega mesta. O b e­ nem pa je treb a misliti na usta­ n a v lja n je določenega števila mest, n am en je n ih strokovnjakom , ki de­ lajo v oddelkih. 7.11 inform acije in o otroških oddelkih. V tuji literatu ri nenehno sre­ čujemo po trd itev dejstva, da se n ajveč skrbi posveča braven, de­ javnost, ki obsega d ajan je infor­ macij, podatkov, nasvetov, sestava bibliografij in podobno, k ar pri nas še dolgo ni tako. N ajsposobnejše k n již n ič arje postavijo med p ub li­ ko, pni nas pa je ravno obratno, da stro k o v njak i zaprti čepijo v k a t a ­ logih, medtem ko jo za strežbo hitro sposoben knjižničar s srednjo ali pa celo nižjo izobrazbo. V p ra­ šujem o se, ali ni naš način že d o ­ k aj zastarel. Izredna skrb je prav tako posvečena osebju, ki se u k v a r ja z otroki, bodisi v otroških oddelkih ljudskih knjižnic ali pa v pionirisko-inladinskili bibliote­ kah. Od tega k ad ra pričakujejo ne samo odlične knjižničarsko-stro- kovne sposobnosti, temveč izredno splošno razgledanost, ljubezen do otrok, dobro poznavanje psiholo­ gije, prilagodljivost mladim obi­ skovalcem in še in še. Povrnim o «e spet k Robertsove- 11111 planu. Posebno poglavje je posvečeno sodelovanju med bibli­ otekami: že tako dobro izdelano regionalno lin nacionalno omrežje m edknjižnične izposoje (interlen- ding scheme) naj so še poglobi iu obenem povečajo finančni viri za izdelavo centralnih katalogov. V zaključku avtor omenja, da bodoči zakon ne bo zasnovan v togih okvirih, zakaj v dan ašn jem nenehnem in hitrem sprem injanju in večnem prilagajanju upo rabn i­ kom bibliotek samim ter obenem skupnosti ne bi kazalo izdelati ne­ ke formule, ki bi lahko postala p rav kmalu preozka in okorela. N ad alje bi opozorili na članek švedskega bibliotekarja, d ire k to r­ ja ljudskih knjižn ic iz Göteborga, S. Möhlenbrocka. z naslovom: »Za učinkovito adm inistrativno poslo­ v an je knjižnic« (.P o u r une adm i­ nistration effieace (les bibliothe- quesc). Avtor om enja sprem em be po drugi -svetovni vojni, ki se kažejo tudi na p o lju k u ltu re in ne le v ekonomskih prilikah. K ulturno u d ejstvovanje ne p red sta v lja v d anašnjih časih neki luksus, n a­ m enjen le nekaterim krogom, tem ­ več so kulturne dobrine prodrle v v sak d an je človekovo življenje in n eprenehno vplivajo nanj. Zelo pomembno je mesto, ki so ga po zadnji vojni zavzele ravno ljudske biblioteke povsod. Dosegle so nam reč nepričakovan razvoj. V deželah, k je r so take knjižnice že obstajale, so še globlje pognali; svoje korenine, — v drugih d rža­ vah. k je r jih m orda še ni bilo. so se rodile na novo in že nastopajo kot kultu rn i in pedagoški centri. N em alo krat je ravno v tej smeri pomagal Unesco. Lahko predvidevamo, da bo raz­ voj ljudskih knjižnic šel še dalje: vedno bolj bo odvisen od k u ltu r­ nih, socialnih in ekonomskih mo­ mentov. A vtomatizacija tovarn in in d u strije nasploh zahteva vedno bolj izvežbun in kvulificiran k a ­ der, zakaj le takem u lahko zaupa­ mo dragocene m oderne stroje. Vse strem i k olajšanju in sk rajšan ju delovnih procesov (tudi zm an jša­ nje -delovnega časa), k a r n ujno kaže na posledico, da je tudi v biblioteki nujno delati hitreje, eno­ stavneje, rentabilneje! Avtor dalje navaja planiranje fi­ nančnih sredstev in p reh a ja k sami racionalizaciji. Na Švedskem so se že 1. 1933 lotili centralizirane katalogizacije in danes je skoraj vsa domača literatu ra u re je n a iz