URN_NBN_SI_DOC-3PLUQEM6

središča. To j e poseben inštitut, imenovan .Services des I>iI>Ii<>the- <1 iies.f. ustanovilo p a ({a je švedsko bibli otekarsko društvo. Omenj eni inštitut je prevzel še nešteto cl rti - gili nalog, kot so: ima n aj razli č­ nejše prip omo čke za izdajanje publikacij, o b j a vl ja sezname do b­ rih knjili. izdeluje selektivne bibli­ ografije in redno obvešča bravce. V biblioteki pa naj pr ed vse m vel ja načelo: Poenostavili vse faze, ki se p on avl j aj o, n a j h i t r e j e priit.i do želenega rezultatu z naj­ manjšimi opravili in s čim manj papi rj a, manipulacij, gibov in p r e ­ laganja materiala«. Predvsem je treba reducirati število osebja, ki p r ed st a vl ja nava dn o 6 0"/o o b r e­ menitev izdatkov celotnega pr o­ računa. Nato pisec p a p a j a n a j r a z ­ ličnejše tehnike iu stroje, ki -sn potrebni za skr ajš anje vpisova­ nja knjižničnega g r u di va ' in zapi­ sovanja pri izposoji Ci()% časa gre na administrativno delo v izposo­ ji), na kr atko: našteva sisteme koi so Booikamatic, fotografsko registri­ r a nj e z Recor dak Jun ior Microfil- m e r in nova k a m e r a Remington Hand itd. Na Švedskem u p o r a b l j a ­ jo sistem IHM p r e l u k n j a n i h kartic, k a r pa seveda p r i d e v poštev le za velike biblioteke. Na vprašanje, koliko bi lahko in če bi sploh kazalo pri nas uva­ jati nove avt omat ske sisteme, bi nam najlepši odgovor dal temeljit ekonomski izračun. Na k r a t k o bi omenili samo ne­ k a t er e važnejše naslove v n a d a l j ­ njih številkah Bullotina de 1'Une- sco«. V drugi številki je opisana upor aba pose bnega s tr oja l’lexo- writer« (nekakšen električni pi­ salni in razmnoževalni stroj), k a ­ terega se posl už uj ej o v d o k u m e n ­ tacijskih centrih in v bibliotekah. V tr et ji številki p o ro ča F1D (Med­ nar odna organizacija za d o k u m e n ­ tacijo) o vlogi in vrednosti poročil raznih kongresov, znanstvenih sim­ pozi jev itd. Na da l je je zanimiv čla­ mik avstralskega av t or j a z naslo­ vom Bibliotečna služba v r edno nasoljenih krojih*. Y četrti številki sledi izredno zanimiv članek a n ­ gleškega s t ro kovn ja ka I). J. l'o- sketta: Pedagoške biblioteke in služba pedagoških informaoi j«. Peta številka je cela posvečena temi »Biblioteke in ekonomsko- socialni razvoj /. Šesta številka prinaša obširen članek o o p r e m­ lja nju majhnih ljudskih knjižnic »Le mobilier dos petites biblio- theipies•. Ne samo. da j e podan na ­ tančen opis k njiž nič nega i nve nt ar ­ ja, temveč so p r i kaz ane tudi raz­ lične skice iza pohištvo, izdelani tlorisi, dane .izmere — s k r at ka iz­ črpen vir podat kov za tistega, ki se nkivarja z g r ad n jo nove k n j i ž ­ nice ali pa mogoče z adaptacijo starih prostoroy. Izredno bogata bibliografija virov na koncu čl an­ ka bi lahko koristila knj iž ni čar j u k a k o ‘r tudi arhit ektu. In končno se spot srečamo s člankom, o me­ njenim v p r ej šn j i številki »Knjiž­ nice«. namreč »Biblioteka 21« in pe rspe ktive v bodočnosti. V vsaki številka »Bulletina de 1'Unesco« je zb ra nega ogromno zanimivega gr ad iv a s p odr očja naše stroke, in sicer n aj s o d o b n e j­ šega in n aj ak tu al ne jšeg a. Prostor pa nam ne dopušča pogostejših in daljših prikazov. Priporočamo pa, da zlasti zahtevnejši p redstavniki bibli otekarske stroke posvečajo več pozornosti tej odlični reviji. Lepša Š tu rm