URN_NBN_SI_DOC-3RDCGXQS

Mali založniki n a velikih trgih Definicija pojm a "mali založnik" pom eni v velikih državah nekaj drugega kot na m alih trgih. Mali založnik na velikem knjižnem trgu običajno pom eni založnika, ki se je specializiral za izdajanje knjig z določenega področja in ki vsako leto izda m ajhno število naslovov novih knjig. Ti založniki navadno tu d i ne m orejo računati s prodajo svojih knjig v knjigarnah, saj so njihove knjige preveč specializirane, knjigarne pa se čedalje bolj usm erjajo na prodajo knjig, nam enjenih širokim krogom kupcev. M ali založniki m orajo zato iskati dru ge prodajne poti do svojih kupcev, ki so večinom a knjižnice in institucije, redkeje pa posam ezniki. V svoji založbi tudi nim ajo veliko zaposlenih, niti nim ajo na voljo večjih finančnih sredstev. Zato m ora m ali založnik poleg svoje kreativne funkcije izbire in uredniške priprave svojih knjig običajno skrbeti tu d i za propagando, fakturiranje, razpošiljanje knjig in zagotavljanje plačil svojih kupcev (v velikih založbah te funkcije opravljajo posam ezni specializirani oddelki). Mali založnik m ora dobro poznati vse značilnosti celotnega založniškega procesa, tako njegovega kreativnega kot ekonom ske­ ga dela in ga pogosto - danes, ko se založniški uspehi najpogosteje ocenjujejo sam o s finančnim i kazalci - m nogi štejejo za poslednji preostanek nečesa, kar so v preteklosti definirali kot "poklic za gentlem ene". In resje na velikih trgih m ali založnik skorajda še edini, ki na knjige ne gleda sam o kot na tržni proizvod. Knjige izdaja iz svojega notranjega nagnjenja do knjig in zato so rezultati njegovega dela, čeprav ne dajejo spektakularnih finančnih rezu lta­ tov, pogosto dela velike literarne, znanstvene ali kulturne vrednosti. K rea­ tivna vloga m alega založnika se torej bistveno razlikuje od kreativne vloge velikega založnika. N ov in hiter tehnološki razvoj v zadnjih letih je prinesel veliko sprem em b tu d i v založniški proces. Tudi m ali založniki so ta razvoj lahko uspešno obrnili sebi v prid. Ko pa začnem o govoriti o elektronskem založništvu - bodisi o "on- line" ali CD ROM proizvodih - m ali založnik ne m ore več tekm ovati s svojimi velikim i brati. N im a specializiranega znanja niti dovolj denarja, ki sta con­ ditio sine qua non v elektronskem založništvu. Dobro besedilo in prim erno ilustrativno gradivo ne zadoščata več: kom binacija besedil iz različnih virov, oprem ljenih tudi z glasbo, filmom, animacijo, fotografijo, risbam i in še drugim i elem enti, so ob zelo dobrem poznavanju tehnike program iranja nujni, če hočem o narediti elektronski proizvod. Predvsem pa potrebuje veliko denarja, ki ga vloži v tak proizvod. Po podatkih firme TFPL M ultim edia, ki spada k založbi M acm illan, je danes na trgu več kot 13.000 CD ROM-ov in m ultim edijskih proizvodov. Ta številka je od leta 1994 narasla za več kot 80%. Kljub tem u v resnih kom entarjih berem o, da doslej še noben založnik z elektronskim založništvom ni ustvaril