URN_NBN_SI_DOC-3RDCGXQS

kakšnega pom em bnejšega dobička. Ne glede na to kakšen izziv predstavlja eletronsko založništvo danes, je jasno, da to založništvo pom eni investiranje v bodočnost, ki ga m ali založniki ne zmorejo. N aše ugotovitve veljajo za m ale založnike na velikih trgih. Ena glavnih značilnosti je njihov zelo om ejen del trga, ki je le del celotnega knjižnega trga, in ga navadno im enujem o tržna niša. Založniki n a m alih trgih Poznam o pa tu d i m ajhne knjižne trge, ki so omejeni s številom prebivalcev, ki govorijo kak jezik. N a takih trgih so vsi založniki mali. Tak prim er je Slovenija z dvem a m ilijonom a prebivalcev. V Evropi so še dru gi podobno m ajhni knjižni trgi, kot npr. baltiške države, Slovaška, M a­ kedonija, Albanija ali Island. V teh državah je jezik, ozirom a število prebi­ valcev, ki ga govorijo, dokončni dejavnik, ki ga ni m ogoče preseči. Č eprav založniki tu d i na teh trgih lahko dosegajo dobre rezultate, bodo vedno ostali v kategoriji m alih založnikov. N a nekaterih drugih trgih lahko tudi splošni ekonom ski položaj preprečuje ljudem kupovanje knjig, ker so njihove plače nizke in dajejo prednost drugim nakupom , čeprav so bili v drugačnih časih dobri kupci knjig. Tako je v večini držav na p reho du v tržno ekonomijo. Založniki na teh trgih so m ajhni po sili razm er, vend ar se jim obetajo boljši časi, ko se bo ekonom ski položaj izboljšal. M oram o p a vedeti, da v teh državah knjižni trgi trenutno ne funkcionirajo norm alno in trajalo bo še precej časa, preden se bo stanje popravilo. Končno pa je tu še zelo velika skupina dežel v razvoju, kjer ekonom ski položaj, nepism enost in m nogo d rugih dejavnikov še m nogo let ne bo om ogočalo norm alnega razvoja knjižnih trgov. V teh državah so problem i založnikov tako specifični, da o njih ne bom o podrobneje razpravljali. Ne m orem o se strinjati z nekaterim i mnenji, izraženim i v razpravah na kongre­ su, po katerih bodo nove tehnologije om ogočile nerazvitim hitrejši in z razvojem razvitih dežel usklajen razvoj. Kot vidim o, im a pojem "mali založnik" v različnih družbenih okoljih lahko tudi različen pom en. Om ejitve m alega trga - še posebej trga z m ajhnim številom prebivalstva, ki je dokončno dejstvo - imajo na delo založnikov poseben vpliv. Vsi ti založniki so "mali založniki", čeprav m orda izdajo nekaj sto naslovov letno. V Sloveniji deluje danes okrog 350 založnikov, m ed njimi je največ takih, ki izdajo le