URN_NBN_SI_DOC-3RDCGXQS

knjigo ali dve. Največja založba izda letno od 300 do 400 knjig, dve ali tri založbe izdajo m ed 50 in 100 knjig, vse d ruge pa manj. N ekatere založbe prodajo velike količine knjig. Založba, k ije specializirana za prodajo od vrat do vrat, je na prim er v letu in pol prodala 25.000 izvodov obsežne vrtnarske enciklopedije, v šestih m esecih pa kar 10.000 izvodov splošne enciklopedije. Tudi druge založbe prodajo veliko število izvodov knjig, predvsem takšnih, ki so nam enjene širokem u krogu kupcev. Pri literarnih delih dom ačih avtorjev ali prevedenih kvalitetnih literarnih delih je prodaja m nogo manjša, le 200 ali 300 izvodov knjige s sodobno poezijo in 500 do 800 izvodov s sodobno prozo je m ogoče prodati. Zato je potrebno knjige subvencionirati. Del knjig subvencionira država, del pa založniki sami. Elektronsko založništvo n a m alih trgih N a m alih knjižnih trgih, kot je slovenski, danes tudi še ni pogojev za izdajanje elektronskih knjig. Stroški prevoda angleškega m ultim edijskega CD ROM-a, nam enjenega splošnem u trgu, v tem trenutku zahtevajo investicijo v višini okrog 100.000 USD. Ob upoštevanju dejstva, da je število računalnikov z m ultim edijsko oprem o v gospodinjstvih trenutno še zelo nizko (na razvitih trgih ocenjujejo, da je za uspešno elektronsko založništvo potrebno najm anj 100.000 računalnikov v gospodinjstvih), založnik sploh nim a m ožnosti, da bi se m u povrnili stroški, ki jih je investiral v izdajo CD ROM-a. O riginalni elektronski izdelki pa bi bili glede na omejene finančne in tehnične m ožnosti m nogo manj kvalitetni. Zato bo še kar nekaj časa treba uporabljati uvožene elektronske knjige v tujih jezikih, kar pa nam zastavlja posebno vprašanje. Kakšen vpliv bodo imele nove tehnologije v prihodnosti na m ale založnike, na m ale jezike in n a nerazvite države? Elektronsko založništvo bo nedvom no ostalo in se razvijalo še naprej. Prav gotovo bodo elektronske knjige zam enjale določene vrste knjig, ki jih danes tiskam o na papirju. Enciklopedije, vse publikacije, ki vsebujejo ažu rne infor­ macije, m nogo študijskih in šolskih knjig, otroške stvarne knjige in m noge strokovne revije bodo v bodoče sam o še v elektronski obliki. Če sm o doslej knjižnico im enovali "hram knjige" definirajo virtualno knjižnico kot "knjižni­ co brez zidov". Razvoja sodobnih tehnologij danes še ne m orem o predvidevati. Internet lahko nedvom no označim o kot najhitrejše se razvijajoče podjetje v zgodovini človeštva. Če Internet pogledam o s perspektive m alega založnika, je sicer res, d a je tu d i njem u dostopen za relativno m ajhno ceno. V endar, kdo bo