URN_NBN_SI_DOC-3RFDU0DM

Znižanje plač v javnem sektorju za štiri odstotke? Odbor za lokalno samoupravo tako začasno znižanje predlaga, pre- soditi ga mora odbor za finance in nato parlament. Sindikalist Branimir Štrukelj: "Za t em predlo- gom se strahopetno in nemoralno skriva vlada" JELKA ZUPANIČ Po parlamentarnih hodnikih je včeraj odmevalo, češ, ali bodo zdaj kar po- slanci zniževali plače javnim uslužben- cem. In to za štiri odstotke oziroma za en plačni razred kar za več kot eno leto. Možnost, da bi se kaj takega zgodilo, je visela v zraku, potem ko se je dan prej odbor za lokalno samoupravo in regi- onalno politiko ob rebalansu ogreval tudi za znižanje plač. Ko se je nato včeraj zgodaj zjutraj soglasno odločil, so se nekateri spo- mnili na socialni dialog, drugi so se spraševali, ali je tak predlog brez so- glasja prizadetih pošten in ob koliko denarja bi bili javni uslužbenci. Na leto naj bi predlagano znižanje po- menilo 160 milijonov evrov prihran- ka, ker pa naj bi začasna zamrznitev začela veljati takoj po sprejetju inter- ventnega zakona, ki spremlja rebalans proračuna, je treba prišteti še druge le- tošnje mesece. C e n a z a o m e j i t ev u č i n k ov finančne krize "S predlaganim dopolnilom se za ome- jitev učinkov finančne krize začasno znižujejo plače javnih uslužbencev za štiri odstotke. Glede na to, da so se plače v gospodarstvu znižale bistveno bolj, je treba poleg drugih, v predlaga- nem zakonu naštetih ukrepov zmanj- šati tudi porabo proračunskih sredstev za plače javnih uslužbencev. Ukrep je začasen," so v obrazložitev zapisali v odboru za lokalno samoupravo in re- gionalno politiko, ki ga vodi Vili Tro- fenik, zdaj nepovezani poslanec. Osem članov odbora se je strinjalo, da naj v spremenjenem zakonu o interventnih ukrepih piše še, da bi predvidoma s 1. oktobrom pa do konca leta 2012 posa- meznemu javnemu uslužbencu znižali osnovno plačo za štiri odstotke. Tako so se odločili po razpravi, v kateri so podvomili, da bo vladi s to- kratnim interventnim zakonom re- snično uspelo zamrzniti zaposlovanje v javnem sektorju. Kljub napovedim, da se bo zmanjševal, se javni sektor kadrovsko krepi. Tudi v krizi, vsako leto povprečno za okoli 1600 zaposle- nih. Trofenik je bil nad nekaterimi do- ločbami vladne novele interventnega Jutri priloga TV Večer Tanja in Rok v prenovljenem Sobotnem popoldnevu Rowan Atkinson spet gospod Fižolcek Branimir Štrukelj: " V l a da je z nami podpisala dogovor, da enostranskih posegov v plače v letu 2011 ne bo." (Tit Košir) Prvo znižanje plač javnih uslužbencev pri nas Generalna direktorica direktorata za organizacijo in kadre v ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec je pojasnila, da za funkcionarje znižanje osnovne plače za štiri odstotke pri nas velja že od leta 2009 in bo trajalo do konca leta 2012. Če bi bil interventni zakon s takim dopolnilom sprejet, pa bi bilo to prvo znižanje plač javnih uslužbencev, saj so jih doslej le zamrzovali. Znižanje plače pod minimalno plačo pa ni dopustno. "To pomeni, da za tiste javne uslužbence, ki že zdaj prejemajo minimalno plačo ali pa bi zaradi ta- kšnega odbirka prišli do minimalne plače, tak odbirek ne bo veljal, ker se pod minimalno plačo plač ne da izplačevati." V celotnem javnem sektorju preje- ma sedaj minimalno plačo okoli štiri tisoč oziroma dva odstotka zaposlenih. Dobri in tisti, ki pridejo "Zavedam se, da ima ta država vrsto dobrih javnih uslužbencev, a ima tudi vrsto takih, ki hodijo v službo, in to je tudi približno vse, kar naredijo," je menil Matevž Frangež iz SD. zakona razočaran, saj "odpirajo velike luknje in bodo mogoče zlorabe". Spo- mnil je, da je bil pred poltretjim letom naklonjen najprej uskladitvi, nato pa zamrznitvi plač v javnem sektorju, pa se to ni zgodilo. "V znižanju plač pa vidim možnost, da bi lažje ohranili ob- stoječa delovna mesta, ne da komu kaj jemljemo. Kajti če reza ne bo, se bomo znašli v situaciji, da bodo tudi med za- poslenimi v javnem sektorju nekateri ostali brez posla, to pa bo zanje bistve- no hujše." S K r i ž a n i č em "niso prišli d o z a k l j u č k a" Milan Gumzar iz LDS za zniževanje plač ni mogel glasovati. V poslanskem klubu nimajo enotnega stališča, sam pa bi bil bolj za to, da znižajo plače tistim, ki "imamo več", so se pa o tem "po- govarjali tudi z ministrom za finan- ce in nismo prišli do zaključka, ali je to dobro ali ne". Tudi Matevž Frangež iz SD je bil do dopolnila zadržan, ker bo še kar ohranjal plačno uravnilovko, "razumem pa javnofinančno potrebo in se bom odločal glede na potek na- daljnje razprave". Branimir Štrukelj, vodja konfe- deracije sindikatov javnega sektorja, pa ni skrival kart: "Za tem predlogom se strahopetno in nemoralno skriva vlada, ker je z nami podpisala dogo- vor, da enostranskih posegov v plače v letu 2011 ne bo." Spomnil je, da so zaradi takega dogovora novembra lani pristali na odlog poravnave tretje in četrte četrtine uskladitve plač v zelo zahtevnih razmerah, zaradi česar so konfederaciji nekateri celo očitali, da je premalo odločna pri uveljavljanju pravic. "Zdaj ko vlada tega ni mogla narediti sama, je to prepustila poslan- cem in se bo najbrž strahopetno izgo- varjala, da tega ona že ni predlagala. Sam pa menim, da je najmanj, kar je vlada v tem trenutku dolžna naredi- ti, to, da poslance pred glasovanjem v matičnem odboru za finance opozori na dogovor z javnimi uslužbenci," je prepričan Štrukelj. Vlada je namreč v novelo zakona o interventnih ukrepih, ki so ga zdaj v odboru za lokalno samo- upravo dopolnili, zapisala, da so plače v javnem sektorju od začetka leta 2010 rasle počasneje kot v gospodarstvu in počasneje od bruto domačega proizvo- da. "To pa pomeni, da so v celoti pod nadzorom. Zato je sama vlada tudi za- pisala, da ni pogojev in potreb za zni- ževanje plač v javnem sektorju. Prav zato se mi zdi perverzno, da ta tre- nutek cela vlada pripravlja dopolni- la, ki so, v narekovajih, poslanska, da bi našla pravo rešitev, ki je ne bi takoj spodbijali na enem od sodišč," je dejal Branimir Štrukelj. Več kot 80% d i p l o m a n t ov VSŠ A C A D E M IA je izjavilo, da smo malo, dosti ali veliko presegli njihova pričakovanja glede izvedbe študija. Analiza kariernega razvoja diplomantov, 2008 in 2010 www ANDREJ BAJT Bruselj pozdravlja odločitev nemškega ustavnega sodišča Evropska komisija je zadovoljna z odločitvijo nemškega ustavnega sodišča glede skladov za p o m oč prezadolženim članicam, protestnikom pa sporoča, da ima strate- gijo za rast, ne varčevanje DARJA KOCBEK BRUSELJ (OD NAŠE DOPISNICE) Evropska komisija je zadovoljna z od- ločitvijo nemškega ustavnega sodišča, da so evropski skladi za pomoč preza- dolženim članicam v skladu z nemško ustavo. Ima pa ta odločitev pomemben vpliv na ukrepe Evropske komisije in držav članic, da bi v nekaterih člani- cah odpravili dolžniško krizo. Nemška vlada in nemški parlament morata to odločitev upoštevati, evropska komi- sija ne dvomi, da bosta to tudi storila in hkrati sprejela učinkovite odločitve, je na redni konferenci za novinarje dejala tiskovna predstavnica evrop- ske komisije Pia Ahrenkilde Hansen. Med odločitvami, ki nemški par- lament najprej čakajo po odločitvi ustavnega sodišča, je pomoč Grčiji. Grki še v tem m e s e cu potrebujejo šesti obrok evropske pomoči v višini 8 milijard evrov iz lanskega svežnja 110 milijard evrov, hkrati pa morajo države članice v svojih nacionalnih parlamentih odobriti še novo pomoč v višini 109 milijard evrov in tako iz- vesti sklepe, ki so jih voditelji držav z evrom sprejeli 21. julija na vrhu v Bru- slju. Potem ko je trojka evropske komi- sije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) prejšnji petek odšla iz Aten, kjer je ugotovila, da Grki še niso izpolnili pogojev za izplačilo 8 milijard evrov in morajo privarčevati več, je grška vlada zdaj obljubila, da bo pospešila reforme. Evropska komisija to pozdra- vlja, je pojasnil tiskovni predstavnik evropskega komisarja za ekonomske in monetarne zadeve Amadeu Alta- faj Tardio. Trojka je napovedala, da se bo vnovič vrnila v Atene sredi sep- tembra, Tardio pravi, da se lahko vrne tudi prej, če bo grška vlada izpolnila njene zahteve. Datum vrnitve sicer še ni določen. Glede nove pomoči Grčiji v višini 109 milijard evrov pa nima več pomi- slekov le Finska, ki zahteva dodatne garancije za svoj prispevek, ampak tudi Slovaška, ki napoveduje, da bo z odločitvijo o tej pomoči počakala do decembra. Slovaška se je lani kot edina članica z evrom že odločila, da pri pomoči Grčiji v višini 110 milijard evrov ne bo sodelovala. Amadeu Al- tafaj Tardio je povedal, da v evropski komisiji spremljajo razprave v vseh državah članicah in jih pozivajo, da je treba sklepe, ki so jih voditelji spreje- li 21. julija, da bi zagotovili stabilnost evra, sprejeti čim hitreje, da bi zago- tovili zaupanje v evro in pomirili fi- nančne trge, pri tem pa je seveda treba upoštevati tudi suverenost držav pri sprejemanju odločitev v svojih nacio- nalnih parlamentih. Evropska komisija pozdravlja tudi nove ukrepe, ki jih je v torek pozno zvečer najavila italijanska vlada, da bi izpolnila zahteve za zmanjšanje pro- računskega primanjkljaja in javnega dolga, pa tudi za okrepitev konkurenč- nosti gospodarstva. Odgovor komisije na proteste državljanov, ki se ne stri- njajo z varčevalnimi ukrepi in zate- govanjem pasu, pa je, da ona dejansko nima strategije za varčevanje, ampak ima strategijo za zagotavljanje rasti v EU, ob tem pa je v prezadolženih čla- nicah treba poskrbeti za konsolidacijo in stabilizacijo javnih financ, ki zago- tavlja stabilnost evra in evroobmočja. Zalar: Dovolj je denarja za vse kazenske postopke Prav je bilo, da je bila prva glavna obravnava na okrajnem sodišču. Če ne bi bila, bi se znalo v očeh obtožencev in njihovih zagovornikov zdeti, kakor da se daje prevelika teža postopku, ki ne sodi na okrožno sodišče, je minister za pravosod- je Aleš Zalar včeraj komentiral prostorsko stisko, nad katero so tožili vsi po po- nedeljkovem startu sojenja (tudi nekdanjemu premierju Janezu Janši) v zadevi Patria na ljubljanskem okrajnem sodišču. Zdaj pa, ko očitno nihče nima težav s selitvijo, mora sodna uprava odločiti, ali bi bila le boljša večja sodna dvorana na okrožnem sodišču. Prostorske stiske ne sme biti, v vseh postopkih mora na sodi- šču biti prostor za vse udeležence in tudi za javnost, poudarja minister. Primer Patria je zaradi časa, ko je bil obtožni predlog vložen, padel še pod stari zakon in na okrajno sodišče. Po novem bi ga dobil specializirani oddelek sodnikov okrožnega sodišča za sojenje korupcijskemu kriminalu, je povedal. O stroških za prevod (finskih) papirjev v tožilskem spisu pa: v proračunu je dovolj denarja za vse kazenske postopke. To je stvar proračunov sodišč, vse pogosteje pa sodišče zahteva prevode (in pokritje stroškov zanje) od tožilstva. Če bo tožilstvo v tem primeru zahtevalo, da se proračunska sredstva prerazporedijo, bo ministrstvo za finance to naredilo, pravi Zalar. (va)