URN_NBN_SI_DOC-3TTYQBLE

Gospa Sicilia je predstavila naloge italijanskih nacionalnih knjižnic. Naj­ važnejša naloga je skrb za ku ltu rn o dediščino, pri čemer se Italija pojavlja kot pomemben partner v Evropi. Pri skrbi za ohranjanje kulturne dediščine se italijanske knjižnice povezujejo na regionalni in nacionalni ravni. Žal je v Ita liji zelo velik razkorak med bogastvom knjižničnih fondov ter stopnjo avtomatizacije katalogov, ki naj bi b ili prijazni do uporabnikov in fleksibilni. Gospod Aurisicchio je pojasnil naloge italijanskih univerzitetnih knjižnic. Knjižnice morajo slediti vse večjim potrebam univerz, saj narašča število profesorjev in študentov pa tu d i kvaliteta univerzitetnega študija. Ena p rv ih nalog, k i jih bo morala Italija rešiti v prihodnosti, je poenotenje sistema financiranja univerzitetnih knjižnic. Te namreč financirata M inistrstvo za k u ltu ro in M inistrstvo za znanost. Ta dvojnost negativno vp liva na razvoj univerzitetnih knjižnic. Gospod Favotto je obrazložil sodelovanje med u n iverzitetnim i knjižnicam i v regijah Padova in Veneto. S projektom izgradnje knjižnične mreže v obeh regijah so pričeli leta 1986. Najprej so izvedli obsežno analizo. Na Univerzo v Padovi je vpisanih 57.000 študentov, od tega je 16.000aktivnih. Na univerzi je 2.000 predavateljev in 1.700 sodelavcev. Univerza im a 3.600 diplom antov. Ko so se lo tili projekta, so si za cilj postavili, da naj univerza in njene knjižnice v bodoče delujejo po evropskih standardih. Na U niverzi je sto knjižnic, k i so članice Univerze, osrednja Univerzitetna knjižnica pa ni članica univerze. Različni pa so tu d i v iri financiranja. Osrednjo U niverzitetno knjižnico finan­ cira M inistrstvo za ku ltu ro , Univerzo pa M inistrstvo za znanost. Zaradi tega so knjižnice do pričetka projekta leta 1986 delovale zelo avtonom no in ni bilo natančnega pregleda nad fondi. Leta 1986 so izvedli analizo stanja in ugoto­ v ili, da je v knjižnicah Univerze v Padovi 1,8 m ilijona volum nov. Letni prirastek je 14.000 letnikov periodičnih in 25.000 letnikov m onografskih publikacij. Nato so p rip ra v ili organizacijske standarde, saj avtom atizacija ne pom eni samo instaliranja računalnikov, temveč v glavnem spremembo or­ ganizacije. Leta 1987 seje v računalniško podprto mrežo povezalo 37 knjižnic v regijah Padova in Veneto. V bibliografski bazi je že 50.000 zapisov in načrtujejo, da se bo vsako leto povečala za 4.000. Sreda popoldan je bila namenjena poročilom delovnih skupin. Prvo je bilo na vrsti poročilo delovne skupine za kartografsko gradivo. Ta skupina je pričela z delom leta 1989 na pobudo Nacionalne knjižnice iz Pariza. V njej sodeluje 57 udeležencev. Za cilj so si zadali, da bodo v nekaj le tih uvedli on-line povezavo med geografskim i zbirkam i v evropskih knjižnicah. Tega cilja jim ni uspelo uresničiti. Dosegli pa so nekaj parcialnih ciljev. Vsaka izm ed sodelujočih članic je obljubila, da bo izdelala katalog geografskih zbirk v svoji državi. Danska in Finska sta izdali kataloge na CD-RO M -u, Nemčija je izdala geografsko podatkovno zbirko s 120.000 zapisi, Španija pa je izdelala katalog svojih geografskih zbirk, švedska je leta 1991 izdala katalog svojih