URN_NBN_SI_DOC-3TTYQBLE

Dr. Schnelling je predstavil politiko publiciranja organizacije Liber. Liber izdaja publikacije Liber bulletin (ISSN 0304-0224), Liber quarterly (ISSN 1018-0826) in Liber news sheet (ISSN 0721- 6858). Novembra 1990 je bil v Bremnu sestanek predstavnikov evropskih nacional­ nih in univerzitetnih knjižnic, na katerega so b ili povabljeni tudi predstav­ n ik i srednje in vzhodne Evrope. Sestanka sta se udeležila Vlasta Lešaja iz Nacionalne i sveučilišne biblioteke Zagreb in Stanislav Bahor iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Na sestanku so se d ogovorili o projektu m ikrofilm anja periodičnih publikacij v posameznih državah, hrambi o rig i­ nalnih m ikro film o v in izm enjavi kopij. Dr. Smethurst je poročal o sestanku skupine za retrospektivno katalogizacijo, ki je bil novembra 1990 v M iinchnu in se ga je udeležilo 46 predstavnikov evropskih knjižnic. Sklepe sestanka so objavili v publikaciji Zeitschrift fü r Bibliothekswesen und Bibliographie. Nasledji sestanek skupine bo januarja 1992. Slqdila je razprava o program u organizacije Liber. Ena skupina razpravljal- cev je zastopala mnenje, da naj ostane Liber majhna in gibčna organizacija. Prevladalo pa je mnenje druge skupine, po katerem naj Liber preraste v združenje vseh evropskih, tu d i srednje in vzhodnoevropskih, znanstvenih knjižnic. Če te funkcije ne bo prevzela Liber, jo bo pričela opravljati katera izmed drugih evropskih organizacij. D ogovorili so se tudi, da bo konferenca Liber leta 1992 v Budimpešti, leta 1993 na Portugalskem, leta 1994 v Londonu in leta 1995 v Bruslju.. Članarina za leto 1991 je 180 DEM. D rugi dan je im el referat gospod Law iz Velike Britanije. Predaval je o problem ih upravljanja univerzitetne knjižnice in tehničnih m ožnostih. Knjižnica mora opredeliti, katere so njene osnovne in katere dodatne naloge. Ta krite rij mora upoštevati tudi pri zaračunavanju storitev. Osnovne storitve morajo b iti za uporabnika brezplačne, dodatne pa lahko knjižnica zaračuna­ va. M edknjižnična izposoja je za profesorje in študente britanskih knjižnic brezplačna, dodatno morajo plačati, če želijo dobiti publikacije hitreje kot v normalnem roku in dostavo na dom. V svojem referatu je Law opozoril tudi na vse pogostejši pojav na angleških univerzah, ko se združujejo računalniški centri in knjižnice v enotne ustanove z enim direktorjem . Večina britanskih knjižnic zaračunava uporabnikom fotokopije, uporabo tiskalnikov, najem prostorov, stroške on-line poizvedb, stroške tiskanja CD-ROM poizvedb, druge storitve so brezplačne. Pri financiranju nove tehnologije uporabljajo dva načina: - dodatna namenska sredstva, - prerazporeditev sredstev.