URN_NBN_SI_DOC-3TTYQBLE

P rvi način uporablja le m alo knjižnic, večina si mora nabaviti novo tehnolo­ gijo tako, da zmanjša sredstva na d ru g ih področjih v knjižnici. Čeprav so potrebna p ri on-line povezavi s tu jim i podatkovnim i zbirkam i in nabavi CD-RO M tehnologije znatna sredstva, pa knjižnica, ki te vire uporablja, prih ra n i pri m edknjižnični izposoji in nabavi. Zato Law meni, da so naložbe v novo tehnologijo za knjižnice nujne, saj se vložena sredstva km alu vrnejo kot p rih ra n ki na d ru g ih področjih knjižničnega poslovanja. Gospod M ark je predstavil naloge U niverzitetne knjižnice Argus na Dans­ kem. Knjižnica opravlja tri glavne naloge: je druga arhivska knjižnica na Danskem, je nacionalna arhivska knjižnica za periodične publikacije in center m edknjižnične izposoje za splošnoizobraževalne knjižnice. Financira­ jo jo tri m inistrstva. Sodeluje v danskem vzajemnem katalogu. Gospa Luisa Cabral je obrazložila vlogo nacionalne knjižnice na Portugal­ skem. K ljub ve likim finančnim težavam so v zadnjih petih letih povezali knjižnice v računalniško mrežo. V nacionalni knjižnici izdelujejo bibliog­ rafijo, iz katere lahko zapise kopirajo druge knjižnice v m reži. S tem so se izo g n ili podvajanju dela. V nacionalni kn jižnici nastaja tu d i računalniško p o d p rti katalog tu jih publikacij, izdelujejo tu d i CIP. Tam je tu d i center za m ikrofilm anje, k i ponuja svoje storitve d ru g im knjižnicam . Gospod W ierzchow ski je v svojem referatu predstavil skrb za ku ltu rn o dediščino Poljske. Referatom je sledila živahna razprava. Z anim iva je bila misel gospoda H um - phreysa iz Velike Britanije, da naj bi delovali računalniški centri ločeno od nacionalnih knjižnic. B ili naj bi samostojne institucije, ki bi opravljale samo določene storitve za nacionalne in univerzitetne knjižnice. Če so namreč združeni v eno ustanovo, obstaja nevarnost, da knjižnice pričnejo zanemar­ jati svoje osnovne naloge (nabavo, katalogizacijo, izposojo, inform acije) in se preveč ukvarjajo z računalniškim i problem i. Gospa Cabral iz Portugalske in nekaj d ru g ih bibliotekarjev je m enilo, da je bolje, če im ajo nacionalne in univerzitetne knjižnice računalniške oddelke v svoji sestavi in so ti podrejeni ravnatelju knjižnice. Prim er uspešnega sodelovanja samostojnega računal­ niškega centra Pica in nizozem skih knjižnic je obrazložil gospod Bossers. Na Finskem so si naloge p ri organiziranju računalniške mreže porazdelile tri knjižnice, ena nacionalna in dve univerzitetni, ki opravljata tu d i arhivsko funkcijo. To povezovanje je potekalo povsem na prostovoljni osnovi brez hierarhije nacionalne knjižnice. Finci so mnenja, da naj delujejo računalniške enote znotraj knjižnic. Dr. H um phreys je nato p rip o m n il, da naj se z zbira­ njem knjig in izdelavo računalniških zapisov ukvarjajo knjižnice, razvoj računalniško p o dprtih knjižničnih sistemov pa naj prepustijo specializira­ nim ustanovam.