URN_NBN_SI_DOC-45SDCZB2

K o kn u stani, N ikog vani N em a doli zvezda roj; Ded se ja v i I izjavi, M rziš li m e, il' sam tvoj. B ar da lane R u ko m m a’ne A ko ju je zborit stra’. — Sat prolazi, — Ne dolazi, S ta ču, tužan, sada ja! Z v e zd e , dajte Pogledajte, Zaista li spava snom , Ili sluša Pa m e kuša, II je ljuba drugom ko m ’. A k o sniva, Bila živa! K uša li m e — ništa to; A li drugi Da je ljubi, Srce bi m i prepuklo. — Evo sam pokušao, dragi M ijo, prevesti u istom ritm u Prešer- n o vu »Luna sije .. pa ti ta j p o kušaj kao starom , dobrom drugu, ko ji si m e, dok sm o još u K arlovcu služili, p rv i uputio u čitanje slovenačke beletristike, ostavljam za uspom enu. T voj Pero 29. III. 1911. Poskusim o sedaj s k ra tk o bibliografsko raziskavo2 dognati, kdo je Pero — doslej neznani prev ajalec P re še rn a v srb o h rv ašk i jezik, in kdo je Mijo, ki je Pera, ko sta skupaj služila v K arlovcu uvajal v b ra n je slovenskega leposlovja in gotovo tu d i Prešerna. S koraj z gotovostjo lahko k a r n a p rv i vtis, k i ga n a p ra v i na n as pism o z lepo, pedantno, u re je n o in izpisano pisavo, sklepam o, da sta bila pisec in p rejem n ik p ism a n e k d a n ja srednješolska pro­ feso rja v K arlovcu, čeprav v pism u za to dom nevo n i neposrednega podatka. Zato usm erim o raziskavo n a jp re j v to sm er. 130