URN_NBN_SI_DOC-45SDCZB2

posebno ubogo, k er sem sam k o t d ijak hodil po trd i poti življenja.« V K arlovcu so m u rek li » dijaška m ajka«. Ko so ga prem estili v prosvetni oddelek v Zagreb, se m u je zdelo, da je bil »vržen v . . . m rtv o m o rje iz o m ladinske oaze«. O d slovenskih pesnikov sta m u bila najbolj p ri srcu G regorčič in zlasti A škerc; s tem si je dopisoval in o njem je napisal nekaj člankov. P e ta r R atkovič je bil skoraj 20 let m lajši od V am bergerja (roj. 21. fe b ru a rja 1870 v M ašiču, Nova G radiška). G im nazijo je obiskoval v 80-tih letih m ed drugim tu d i v K arlovcu. Tu je m ogel b iti njegov učitelj V am berger in ga je m ogel že k o t dijak a opo zarjati tu d i na slovensko slovstvo. K ot p rofesor je služil v B jelovaru, in k o t smo že navedli, vsaj od leta 1903 do 1905 v K arlovcu skupaj z V am ber- gerjem . P ozneje je bil m alo časa še v O sijeku in k o t rav n atelj v Srem ski M itroviči, n ato pa je bil 1908 tu d i o n prem eščen v Zagreb na pro sv etn i oddelek vlade, k je r je prevzel re fe ra t za ad m in istra­ tiv n e in pedagoško-didaktične zadeve sred n jih šol. U m rl je 9. ju lija 1933. R atkovič je bil široko razgledan človek, saj je poleg nem ­ škega jezika znal tu d i rusko, češko, francosko in angleško in je dobro poznal tu d i književnosti v teh jezikih. Slovel je k o t vse­ stran sk o odličen pedagog in m a rljiv te r uspešen prosvetni delavec. Po vsem tem , k a r sm o povedali o n jem in o njegovem starejšem to v arišu V am bergerju, je dovolj dokazov, da zgoraj objavljen o pism o pripišem o njem u, za n aslovnika pa štejem o M ija V am bergerja. L ahko si m islim o, da je pisec poslal pism o svojem u kolegu k o t spom inček ob bolezni ali k ak i d rugi priložnosti. K er sta bila oba v Z ag rebu in sta se lahk o pogosto videla, ni v n jem n ik ak ih d rugih podatkov in obvestil, n iti n i naveden k raj. Opombe 1 Podatek tov. Štefke Bulovec. s Bibliografsko raziskovanje (bibliografska raziskava) nam pomeni iskanje, zbiranje in analiziranje bibliografskih enot, zlasti za osvetlitev določene tem e ali določenega vprašanja, pa tudi iskanje samo posamez­ nih bibliografskih elementov, potrebnih za opis bibliografske enote (npr. priimka, imena avtorja, impresuma za knjigo, mesta in časa objave članka ipd.). Za ta pojem se uporablja v svetu tudi izraz bibliografska hevristika (od grške besede: heurisko, najdem). Slovenska bibliografska literatura tega izraza še ne pozna; najdemo pa ga v Grubačičevem Leksi­ konu bibliotekarstva (geslo: Bibliografska euristika). Zdi se, da je izraz bibliografska hevristika najbolj udomačen v sovjetski bibliografski lite­ raturi (prim.: P. N. Berkov, Bibliografičeskaja evristika. Moskva 1960. 176 str.), a tudi sovjetski strokovni pisatelji namesto njega radi upo­ rabljajo izraz — bibliografičeskoje razyskanije (gl. Samurin, Slovar’ knji- govedčeskih terminov, Moskva 1958; Thomposn, Vocabularium bibliote- carii. 2. izdaja. Pariz 1962). 132