URN_NBN_SI_DOC-49LM3B5P

1. Uvod Marčevska opozorilna stavka zaposlenih na ljubljanski in mariborski univer- zi je med drugim od vodstev obeh slovenskih univerz in Vlade RS zahtevala tudi sprejetje in uveljavitev sprememb univerzitetnih pravilnikov za na- predovanje na delovnem mestu skladno z Zakonom o razmerjih plač iz leta 1994. To je bila le ena od zahtev iz sklopa celovitega preoblikovanja plačnega sistema v visokem šolstvu v smeri primerljivosti plač habilitiranih zapos- lenih na univerzah s plačami drugih vrhunsko kvalificiranih poklicev (npr. sodniki) ter ustreznega ovrednotenja plač nepedagoških delavcev, torej tudi strokovnih knjižničnih delavcev, zaposlenih na obeh slovenskih univerzah. Z zahtevo, da se v skladu z Unescovimi priporočili o položaju zaposlenih v visokem šolstvu iz leta 1997 med visokošolsko učno osebje vključi tudi sodelavce, lektorje, bibliotekarje, dokumentaliste, laborante ipd., so sindikati nakazali možno pot za ureditev plačnega sistema dela nepedagoških delav- cev. Vendar je bil ta predlog le parcialen z vidika reševanja primerljivosti plač vseh strokovnih knjižničnih delavcev v visokem šolstvu oz. neustrezen z vidika reševanja primerljivosti plač strokovnih knjižničnih delavcev v ostalih dejavnostih. Vlada RS seje te neustreznosti zavedala in bibliotekarjev ni vključila v končno verzijo Dogovora vlade RS, univerz in sindikatov v visokem šolstvu in znanosti z dne 5. junija 1998 (dalje Dogovor) oz. v dosežene Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Vlada seje namreč (upravičeno) bala, da bo uslišanje teh zahtev sprožilo plaz novih zahtev zaposlenih v kulturi z enakimi oz. primerljivimi poklici (knjižničarji, bibliotekarji, restavratorji, konservatorji, arhivisti, kustosi, dramski igralci, korepetitorji). V razprave za Dogovor se bibliotekarji visokošolskih knjižnic nismo vključili tako, kot bi bilo potrebno. Sindikalna konferenca visokega šolstva pri Sindi- katu vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, ki je oblikovala predlog za morebitno habilitiranost bibliotekarjev kot pot za primerljivost njihovih plač z ostalimi pedagoškimi in nepedagoškimi delavci, je le-tega oblikovala brez predhodno verificiranega in legitimnega mnenja bibliotekarjev visokošol- skih knjižnic oz. sploh brez knjižničarske stroke. O problematiki je sicer večkrat razpravljala Sekcija visokošolskih knjižnic ZBDS, vendar brez ekspli- citnih zaključkov. Tudi Državna matična služba za knjižničarstvo in sveto- valka za visokošolske knjižnice nista bili pozvani za uradno strokovno mnenje. Strokovni svet UKM in Sindikat UKM je Dogovor obravnaval ter pripombe poslal na rektorat LTM ter v vednost Sindikatu vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Državni matični službi za knjižničarstvo ter Sekciji za visokošolske knjižnice pri ZBDS. Odzivi na naše pripombe so bili zelo različni ter so pokazali veliko mero neenotnosti glede realnega in željenega