URN_NBN_SI_DOC-4GRTNMFC

N aslednja raziskava v 2. številki nas seznanja z m etodo skritega m erjen ja kvalitete inform acij, kot sta jo izvedla T. Crawley in T. Chil­ ders. Raznim knjižnicam sta posla­ la ista vprašanja. Dobila sta 50 do 60 % pravilnih odgovorov. V knjiž­ nicah se seveda niso zavedali, da gre za preizkus. Tovrstne metode se bodo v bodočnosti še zelo razvile. V naslednjih dveh številkah ob­ ravnavajo tri poročila kataloge. R. Swanson, dekan chikaške biblio­ tekarske šole, podaja pregled in rezultate obsežnega katalognega projekta, katerega nam en je bil raziskati, kakšen bo m oral biti ka­ talog v bodočnosti, da bo koristno služil obiskovalcem. Ta p rojekt se­ stavljajo številne m agistrske teze, ki so v poročilu na kratko orisane. Te teze vključujejo spom inski test o tem, po kakšnih vidikih iščejo ljudje knjigo, za katero so kdaj izvedeli. Na osnovi takšnih raz­ iskav postaja bolj jasno, da bo m oral bodoči katalog predstaviti knjige na veliko več načinov kot sedanji. Treba ga bo dopolniti z različnim i seznami. V tre tji številki je objavljena tudi ena izmed tez katalognega projekta. Obravnava gnečo p ri ka­ talogih. N am en teze je predvideti obseg te gneče, k ar izrazi tudi z m atem atičnim i form ulam i. Podobne tem e se dotika obsežna raziskava, izvedena na chikaški bibliotekarski šoli, o iskanju v list­ kovnem in knjižnem katalogu. Po­ kazala je, da zavzame iskanje v knjižnem katalogu več časa. Drug poskus je skušal ugotoviti, kako vpliva na čas iskanja podobnost značnic, do katere pride z narašča­ njem kataloga. Hipoteza, da je iskanje tem bolj zamudno, čimveč črk je v značnicah enakih, ne drži popolnoma. Poskus je dokazal, da je bolj zam udno iskanje s trem i enakim i črkam i kot pa s sedmimi v prim eru, če sestavlja sedem črk značnico. Dva članka posegata na področ­ je ljudskega knjižničarstva. Prvi nas inform ira, kako je z intelek­ tualno svobodo, cenzuro in avto­ ritativnostjo v ljudskih knjižnicah. O teh vprašanjih so anketirali do­ ločeno število ljudskih knjižničar­ jev iz petih držav srednjega am e­ riškega zahoda. Anketa je prinesla številne rezultate, ki dajejo precej raznolično sliko. Skoraj vsi anketi­ ranci so se strinjali z intelektualno svobodo. 64 % anketirancev se ni jasno opredelilo za cenzuro ali proti njej. Od tistih, ki so se opre­ delili proti cenzuri, jih im a 79 % m agisterij. Tisti pa, ki se zelo zavzemajo za cenzuro, priznavajo večinoma tudi avtoritativnost. Ne­ kateri anketiranci teoretično pri­ znavajo intelektualno svobodo, istočasno pa se v praksi strinjajo s cenzurnim i ukrepi. Drugi članek poroča o raziskavi, kako vpliva na cirkulacijo v ljud­ ski knjižnici, če razstavijo izbrane knjige v bližini izposoje. Raziska­ va je potrdila začetno hipotezo, da si bralci izberejo knjigo pred­ vsem na ta način, da jo najprej prelistajo. V evropsko zgodovino tiska po­ sega z novimi ugotovitvam i obsež­ na študija M ichaela Pollaka o le­ senih tiskarskih napravah od Gu- tenberga do prodora kovinskega tiska (1436 do 1820). Avtor ugotav­ lja, da se je v štirih obravnavanih stoletjih hitro st tiska zelo poveča­ la, česar nekateri zgodovinarji ti­ ska nočejo priznati. Svojo tezo gradi na številnih dokum entih. S tem bi bila v glavnem izčrpa­ na p estra vsebina Library Quar­ terly 1972. Videli smo, da posega s tem eljitim i raziskavam i na raz­ lična področja bibliotekarstva. M arsikatera obravnavana metoda raziskave bi se dala uporabiti tudi v naših razm erah. Ana Matko 188 Knjižnica 17/1973