URN_NBN_SI_DOC-4NPLXFUM

Borisa K idriča 1974. 518 + (II) str. 8°. H valevredna je bila odločitev R aziskovalne skupnosti Slovenije, da prične izdajati v svojih poročilih letne bibliografije znanstvenih in strokovnih del s pregledom p aten ­ tov v LR Sloveniji. P rv a bibliogra­ fija za leto 1973 obsega 2738 biblio­ grafskih in 47 p aten tn ih vpisov. Le­ pa bera, ki ne v ključuje zgolj del, ki jih je fin an cirala skupnost, am pak tudi dela drugih raziskovalcev slo­ venskega geolingvističnega območ­ ja. S to razširitvijo je seveda odpa­ del avtom atizem zbiranja podatkov, ki bi bil v sami skupnosti mogoč, zunaj nje pa je odvisen predvsem od dobre volje raziskovalcev, ali ho­ čejo v bibliografiji sodelovati ali ne. V tem je poglavitna hiba tak ih b i­ bliografij, da nam reč ne zajam ejo vseh sodelavcev in tudi ne vseh n ji­ hovih del. Poskusi raznih urednikov, da bi zapolnili vrzeli, so bili komaj uspešni tudi pri bibliografijah ožjih k rajev n ih območij ali posam eznih strokovnih področij. V našem p ri­ m eru urednikova naloga ni bila zbi­ ra ti gradivo, am pak le u red iti zb ra­ no gradivo. V endar tu di ta naloga ni tako p re­ prosta, kot je podoba na prvi pogled. Zelo poenostavljeno si p red stav lja­ mo, da bodo sodelujoči av torji se­ stavili popolne bibliografske spiske svojih del, če jim pošljemo, kot v našem prim eru, razm noženi sta n ­ dard JU S Z.A4.023,1. iz 1. 1968, ki govori o bistvenih elem entih obli­ kovanja bibliografskih podatkov. Tudi bi bilo preveč od av to rjev za­ htevati, da so bibliografi, in je po­ vsem naravno, da njihovi spiski ne le oblikovno, am pak tudi snovno n i­ so popolni. P ri tem ne m islimo na napačne podatke, o k aterih vemo iz prakse, da tudi niso tako redki, pa si zato n ek ateri tankovestnejši b i­ bliografi kot prvo uredniško nalogo postavijo p rev erjan je podatkov v nakazanih virih. Če torej odmislimo od uredniškega dela om enjeno, re ­ cimo p retiran o akribijo za m aše­ njem vrzeli in za p reverjan jem g ra­ diva, ostane ured nik u še vedno do­ volj dela pri enotenju in zlasti pri dopolnjevanju tistih bibliografskih podatkov, ki so za identifikacijo dela in njegovo n ajd en je nujni, pa jih avtorski spiski ne navajajo. N a­ d aljn je k alu p iran je podatkov v b i­ bliografska polja posam eznega v p i­ sa in njihovo alfab etiran je po znač- nicah vpisov je še zgolj form alno in rutinsko delo. In zdi se, da je u red ­ n ik naše bibliografije opravil samo to delo in še to ne dovolj strokovno, tako da bibliografiji ni mogoče dati pozitivne ocene. B ibliografsko nedopustno in n e­ sm otrno je ponavljanje celotnih vpisov p ri vsakem av to rju team ske- ga dela. Po podatkih v uvodu je ta ­ kih del (več avtorjev) k a r 546, m ed katerim i npr. delo pod št. 56 nav aja (največ, če smo p rav opazili) 11 av ­ torjev, pa je zato v bibliografiji 11- k ra t v celoti popisano, k a r k o n kret­ no za ta prim er pom eni stran in pol odvečnega obsega bibliografije. Ob blizu tisoč nepotrebnih vpisih (če so uvodni podatki točni) bi se lahko ob­ seg bibliografije za dobro tretjin o skrčil, k a r mim o drugega tudi ne po­ m eni gospodarne obdelave gradiva (vsaj za ustanovo, ki jo financira). N epravilni so vpisi razp rav v n ad a­ ljevanjih, k je r se vsako nad aljev a­ nje obravnava kot posebna biblio­ grafska enota; ker im a npr. delo pod št. 782 tri n ad aljev an ja in n av aja štiri avtorje, imamo zanj v biblio­ g rafiji nam esto enega k a r 12 vpisov. N edopustni so tudi dvojni vpisi iste­ ga dela zaradi dvojnega im ena av ­ to rja (npr. pod št. 415 in 524). Če do­ dam o še opuščene vpisne številke (npr. št. 1535, ki je ni), potem je šte­ vilo sm otrnih vpisov še precej nižje. D odatno ev id entiran je in povezova­ nje značnic opravljajo v bibliogra­ fiji neštevilčene kazalke in vodilke, ne pa ponovni vpisi; v bibliografiji, ki hoče evidentirati dela dom ačih avtorjev, pa za tu je av torje še to ni potrebno in je dovolj njihova om em ­ ba pri vpisu domačega avtorja. K njižnica 19(1975)1-4 151