URN_NBN_SI_DOC-4RQVFMXT

G ibalo n a p re d k a vsake knjižnice je njena živ ah n a o d z iv n o st na d ru ž b en a dogajanja, n a p o tre b e okolja, v k a te re m deluje, "seizm ografsko" občutljivo z azn av an je p rem ik o v v s tru k tu ri preb iv alcev in s tem p o v ez an o d in am ičn o iskanje n o v ih in ra z n o v rstn ih oblik dela z u p o ra b n ik i. V dejav n em razm erju d o svojih u p o ra b n ik o v knjižnica trajno prilagaja svojo d e ja v n o st n jihov im p o tre b a m in in tereso m , v svojem okolju p a p rev zem a in iciativno ter s svojo p o n u d b o p reb u ja in terese in p o tre b e prebivalcev za k u ltu rn e in in te le k tu a ln e ak tiv n o sti te r tako p rid o b iv a n o v e u p o rab n ik e. G led e na sta ro stn o stru k tu ro preb iv alcev so slo v en sk e sp lo šn o izo b ražev aln e knjižnice doslej p re d n o stn o u sm erile d elo na svoje u p o ra b n ik e . Sistem atično so razvile in utem eljile dejav n o sti za o tro k e in izvajajo z njim i najrazličnejše oblike dela z obeh prej n a v e d e n ih vidiko v: za d o v o ljev an je njihovih interesov in p rid o b iv an je n o v ih u p o ra b n ik o v . Z a m la d e bralce se je ta dejav n o st iz o sred n je P io n irsk e knjižnice v Ljubljani razširila p o vsej knjižnični m reži in se p rilagajala k ra je v n im ra z m e ra m in m o ž n o stim p o sa m e z n ih knjižnic. Z a nadaljnji razvoj te d e ja v n o sti je b istv e n o d n o s knjižničarjev d o nje, zavestno jo sprejem ajo in jo p re p rič a n o izvajajo. V p rim erjav i s slu žb o za m lad e bralce p ri d elu z o d ra slim i u p o rab n ik i v knjižnicah ni tak e sistem atičn o sti in m e to d ičn e d o d e lan o sti. V elike naloge čakajo knjižnice v o b lik o v an ju p ro g ra m o v in ob lik d ela z o d ra slim i, d a bi p risp ev ale svoj d elež pri d o življenjskem iz o b ra že v an ju o d raslih in k o t izo­ b ražev aln i cen ter p o n u d ile o d ra slim z a n im iv e n efo rm aln e m o žn o sti izo­ b ražev an ja in sam o izo b ražev an ja, in sicer d ifere n ciran e za različne sk u p in e o d raslih , ki se oblikujejo g led e na staro st, iz o b ra zb e n o rav en in poklicno u sm eritev . G lede izo b ražev an ja starejših, to je tistega d e la p re b iv alstv a, ki ni več zap o s­ len, tem več preživlja čas po u poko jitvi, ki g a stro k o v n o označujejo ko t tretje življenjsko obdobje, p a so knjižnice šele na izh o d iščn i točki. Moj n am en je u sm eriti p o z o rn o st na ta seg m en t o d ra sle p o pulacije, ki jo je treba bolje sp o zn ati in se z a v e d ati n jenih po seb n o sti. P ro b lem atik a starejših je ved no bolj a k tu a ln a , zato kaže razm isliti o funkciji knjižnice p ri d elu z njim i. Pri tem se m o ra m o n asloniti na d o g n an ja d v e h ved, ki se u k v arjata s starejšim i, to sta g eron to lo gija in an d ra g o g ik a . Aktivno staranje Za dvajseto stoletje so z n a čiln e velike sp re m e m b e v populacijski sestavi. V d ru g i polovici stoletja je v sv e to v n e m o k v iru iz re d n o n a raslo število starejših ljudi. P o v p rečn a življenjska d o b a se je p o v z p e la precej n a d 70 let in se še v e d n o vzpenja. S p rem en ila se je p o p u lacijsk a p ira m id a , v k ateri zavzem ajo