URN_NBN_SI_DOC-5CHIGDOM

Ladjevje svobode II kmalu proti Gazi Mednarodno humani- tarno ladjevje bo kljub umazani kampanji, legal- nim trikom Izraela, biro- kratskim težavam in celo sabotaži v naslednjih dneh skušalo izpluti iz grških pristanišč, da bi prebilo izraelsko blokado Gaze JOŽE PLEŠNAR Približno 10 ladij tako imenovanega Ladjevja svobode II (Freedom Flotilla II) s 400 propalestinskimi aktivisti na krovu, med njimi evropskimi poslan- ci, uglednimi profesorji in avtorji ter celo nekdanjim analitikom Cie in 86- letnim Judom, ki je preživel holokavst, bi moralo iz grških pristanišč odpluti že na začetku tedna. Njihov odhod sicer ni preprečila javna kampanja Izraela, ki je v medijih in s posebej na- ročenim videoposnetkom poskušal očrniti organizatorje, niti obtožbe, da so se aktivisti oskrbeli z žveplovo ki- slino, ki jo nameravajo uporabiti proti izraelskim vojakom, pač pa bolj kon- kretna dejanja sabotaže in administra- tivne prepovedi plovbe. Izraelska skupina Shurat HaDin je grške oblasti obvestila, da nekatere ladje niso primerne za plovbo, zaradi česar so pristaniške oblasti opravile do- datne obsežne in zamudne inšpekcije vsaj šestih ladij, čeprav so bile predtem že pregledane. Organizatorji humani- tarnega ladjevja so v ponedeljek na novinarski konferenci neposredno obtožili Grčijo, da se uklanja pritisku Izraela in uporablja birokratsko takti- ko, da bi preprečila pravočasni odhod ladjevja. Še večje ogorčenje pa je pov- zročilo odkritje, da sta bili dve ladji, ena pod švedsko, druga pod grško za- stavo, žrtvi sabotaže. Poškodovana naj bi bila pogonska vijaka ter cevi, ki vodijo do motorjev. Aktivisti na skan- dinavski ladji Juliano so v uradni izja- vi dodali, da so "sovražni potapljači" poškodovali kardansko os, da pa bodo škodo lahko popravili in da bo ladja nared za plovbo proti koncu tedna. Aktivisti so pripravljeni na izplutje. (Reuters) "Okrepili smo varnost okrog vseh ladij," je izjavil uradni predstavnik hu- manitarnega ladjevja Dimitris Plionis. Po njegovih besedah naj bi sabotažo opravili "visoko izurjeni" posamezni- ki, verjetno iz vojaških ali obveščeval- nih krogov. Plionis za sabotažo ni neposredno okrivili nobene organizacije ali drža- ve, čeprav je opozoril, da vse kaže na vpletenost Izraela, ki ima največ inte- resa, da bi preprečil plovbo ladjevja proti Gazi. Izraelsko obrambno minis- trstvo ni hotelo komentirati domnev, da je bilo v ozadju sabotaže, medtem ko je zunanji minister Avigdor Lieber- man celo prešel v protiofenzivo, češ da udeleženci ladjevja s poskusom prebit- ja blokade okrog Gaze "iščejo konfron- tacijo in kri" in da načrtujejo nasilje proti vojakom, ki se pripravljajo pres- treči ladje. V izraelskem vodstvu so očitno močno zaskrbljeni zaradi potencial- nega učinka pomorskega protesta Ladjevja svobode II. Vsekakor želijo preprečiti neljubo ponovitev lanskega tragičnega dogodka, ko so se izraelski komandosi v helikopterskem desantu izkrcali na krov prvega mednarodne- ga ladjevja s humanitarno pomočjo za Gazo. Rezultata vojaškega posega sta bila smrt devetih turških aktivistov in vsesplošna mednarodna obsodba, ki je prisilila Izrael, da je delno omilil kopensko blokado Gaze. Kot je nekajkrat poudaril izraelski premier Benjamin Netanjahu, Izrael ne bo dovolil ladjevju prebiti pomor- ske blokade Gaze, češ da je njen namen preprečiti tihotapljenje orožja za skraj- neže islamističnega gibanja Hamas, ki nadzoruje Gazo. Izraelske oblasti naj bi se sicer izogibale možnosti vojaškega posega in skušale "z različnimi drugi- mi sredstvi in metodami" preprečiti, da bi ladjevje doseglo svoj cilj. Pri tem se očitno ne ozirajo na trditve organi- zatorjev, da ladjevje ne ogroža nikogar. Kot pravi eden aktivistov, izraelski dr- žavljan Dror Feiler, so vsi udeleženci podpisali prisego, da ne bodo uporabi- li nasilja. Tudi če ladjevje ne bo doseglo oze- meljskih voda Gaze, je doseglo vsaj enega od ciljev, namreč, osvetlilo je problem prebivalcev tega območja, ki jih pestita splošna brezposelnost in revščina. Čeprav Netanjahu pravi, da v Gazi zaradi blokade niso izpostavlje- ni "nobenemu pretiranemu trpljenju", pa Združeni narodi opozarjajo, da jih kar 40 odstotkov ne dobiva ustrezne hrane, ameriški sklad za pomoč Bliž- njemu vzhodu pa dodaja, da 80 odstot- kov prebivalstva potrebuje pomoč. Evropski parlament je za več in boljšo Evropo Voditelji članic EU naj ne mislijo, da bo evropski par- lament kadar koli potrdil novo izjemo za uvedbo mejnih kontrol vschengen- skem območju, opozarjajo zlasti liberalci in zeleni DARJA KOCBEK BRU-SELJ (OD NA-ŠE DOPI-SNI-CE) Gospodarska in finančna kriza ter predlog za spremembe schengenske- ga pravnega reda sta bili glavni temi v razpravi na konferenci predsedni- kov evropskega parlamenta s predsed- nikom evropskega sveta Hermanom van Rompuy-jem in predsednikom evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom o sklepih nedavnega zaseda- nja evropskega sveta oziroma vrha EU. Da potrebujemo več Evrope, ne manj, kdor se s tem ne strinja, lahko EU za- pusti, je povedal Joseph Daul, vodja največje politične skupine evropske ljudske stranke (EPP). Martin Schulz-, vodja politične sku- pine socialistov (S&D), je opozoril, da o prihodnosti EU ne odločajo voditelji, ampak bonitetne agencije s sedežem v New Yorku. Guy- Verhof-stadt, vodja po- litične skupine liberalcev (Alde), je raz- lagal, da kriza z glasovanjem v grškem parlamentu še ni mimo, saj so obresti za portugalske in irske obveznice rav- nokar dosegle najvišje vrednosti do- slej, kar pomeni, da potrebujeta ti dve prezadolženi članici vedno več denar- ja za odplačevanje obresti. Bonitetne agencije ne čakajo le na rešitev za Grči- jo, ampak za strukturno rešitev, to pa je okrepljeno gospodarsko upravljanje, ki vključuje sankcije za članice, ki ne spoštujejo omejitev glede zadolževa- nja. O teh sankcijah ne morejo odloča- ti države članice in same sebi nalagati kazni, tega niso počele v preteklosti in tudi v prihodnosti ne bodo, ampak evropska komisija in Evropska cen- tralna banka (ECB). Sveženj predpisov za okrepljeno gospodarsko upravlja- nje je na mizi že deset mesecev, zaple- ta se v svetu EU, ker nekatere države članice takšnega sistema odločanja o sankcijah nočejo. "Potrebujemo samo potrditev sveta EU, pa ga lahko v parla- mentu potrdimo že prihodnji teden na rednem plenarnem zasedanju v Stras- bourgu," je Verhofstadt povedal Van Rompuyju. Podobna opozorila je ta sli- šal tudi od Schulza. Glede schengenskega sistema, ki dr- žavljanom članic omogoča potovanje brez kontrol na notranjih mejah in je po Daulovih besedah eden od temeljev EU, odprava mejnih kontrol zahteva vi- soko stopnjo zaupanja med državami članicami. Schulz je izpostavil pomen svobode gibanja, a hkrati opozoril, da je francoski predsednik Nicolas Sar- koz-y- po zaključku vrha EU govoril o kontroli gibanja ljudi. Na zahtevo Fran- cije so voditelji namreč sklenili, da je treba s spremembami schengenskega pravnega reda kot zadnjo možnost v primeru pritiska beguncev iz tretjih držav omogočiti začasno vnovično uvedbo kontrol na notranjih mejah. Guy Verhofstadt je povedal, da obstoječi schengenski pravni red omogoča začasno uvedbo kontrol na mejah v dveh primerih, ko je ogrože- na notranja varnost in ko je resno ogro- žen javni red in mir, zato ne razume, zakaj je treba temu dodati še tretji raz- log, to so migracije. To ne krepi schen- gena, ampak omogoča njegov propad. Da bi ga razumel tudi Sarkozy, je Ver- hofstadt svoje opozorilo ponovil še v francoskem jeziku. Zatrdil je tudi, da parlament nikoli ne bo potrdil dodat- ne izjeme za uvedbo mejnih kontrol, ker Evropa ne potrebuje okrepitve no- tranjih meja, ampak zunanjih. Timothy- Kirkhope, podpredsed- nik politične skupine konservativ- cev in reformistov, je povedal, da ne potrebujemo več Evrope, ampak bolj- šo Evropo, ki bo dosledno spoštovala in izvajala obstoječo zakonodajo. Re- becca Harms, sopredsedujoča politič- ne skupine zelenih, je izrazila upanje, da bo evropski parlament glede spre- memb schengenskega režima soodlo- čal, da ga pri tem ne bodo izločili. Spet nasilje na kairskem trgu Tahrir (Reuters) Egiptovska policija s solzivcem nad protestnike Egiptovska policija se je v noči na sredo na kairskem trgu Tahrir s solzivcem lo- tila več sto v večini mladih protestni- kov, med katerimi so nekateri nanjo metali kamenje in zahtevali hitrejše sodne postopke zoper bivše vodilne funkcionarje. Spopadi so izbruhnili v torek pozno zvečer, ko so se svojci več kot 840 smrtnih žrtev februarske ljud- ske vstaje poklonili spominu ubitih. Egiptovsko notranje ministrstvo za incident obtožuje neko skupino, pri čemer je šlo za prvo takšna nasi- lje po nekaj tednih na trgu Tahrir, sre- dišču upora, ki je odnesel presednika Hosnija Mubaraka. Policija je hkrati protestnikom preprečila pohod proti notranjemu ministrstvu. Reševalci so morali pomagati predvsem ljudem, ki so vdihovali solzivec ali imeli manjše rane oziroma vreze na glavah. 26-letni pek Ahmed Abdel Hamid je pojasnil, da so ljudje jezni, ker ni napredka v sodnih postopkih zoper bivše vodilne državne funkcionarje, in dodal, da se je policija spopadla z nekaterimi pro- testniki, udeleženci minute spomi- na na "mučenike", torej smrtne žrtve ljudske vstaje minulo zimo. Ta poteza policije je protestnike spodbudila k odhodu na trg Tahrir, kjer so vzklika- li, da "ljudje hočejo strmoglavljenje re- žima", in zahtevali odstop feldmaršala Mohamedad Huseina Tantavija, vodje vojaškega sveta, ki zdaj vlada Egiptu. Ministrstvo v sporočilu navaja, da neki skupini ljudi niso dovolili pridru- žiti se tem ljudem, zbranim pri gleda- lišču, ker pa si je vseeno hotela utreti pot naprej, je vmes posegla policija in jo odvedla vstran. Zaradi povzročanja neredov so priprli sedem ljudi. Politič- ni aktivisti, ki so pomagali organizi- rati druge nedavne proteste na trgu Tahrir, trdijo, da ti neprijetni prizori v torek ponoči niso sodili v okvir načrto- vanega protesta. Bivšega egiptovskega notranjega ministra Habiba al Adlija so zaradi korupcije obsodili na zaporno kazen, vendar pa njemu in drugim funkcio- narjem še sodijo na podlagi obtožb, povezanih z uboji protestnikov. Na nji- hovem nedeljskem sojenju so protestni- ki kamenjali policijska vozila. Policija je v prvih dneh 18-dnevne egiptovske vstaje zoper protestnike uporabila pa- lice, solzivec, vodne topove in bojno strelivo, šele potem so se umaknili z ulic in nanje je prišla vojska. Mubarak, ki je zdaj v bolnišnici, je potem oblast predal vojaškemu svetu. Bivši predsed- nik je prav tako obtožen uboja protest- nikov in bi mu lahko izrekli smrtno kazen. Soditi mu bodo začeli 3. avgu- sta. (Reuters) Ugrabljena novinarja spet svobodna Francoska novinarja, ki so ju afganistanski talibani ugrabili decembra 2009, sta spet na svobodi, so včeraj sporočili iz kabineta francoskega predsednika Ni- colasa Sarkoz-y-ja. Skupaj z novinarjema Stephanom Taponierom in Hervejem Ghesquierom je bil izpuščen tudi njun prevajalec Rez-a Din, so sporočili iz Sar- kozyjevega kabineta. Predsednik se je v izjavi tudi zahvalil afganistanskemu predsedniku Hamidu Karz-aju in vsem tistim, ki so sodelovali pri njuni osvo- boditvi. Francoski premier Francois Fillon je medtem v parlamentu povedal, da so ugrabitelji dvojico včeraj predali v roke francoskim silam v Afganistanu. Oba sta po njegovih besedah v dobrem zdravstvenem stanju. Kamermana Taponiera in poročevalca Ghesquiera, ki sta delala za televizijo France 3, so skupaj s tremi afganistanskimi pomočniki ugrabili decembra 2009 v gorati in nemirni provinci Kapisa. Odgovornost za ugrabitev so prevzeli tali- bani, ki so Francoza obtožili vohunjenja. (zur) V napadu talibanov na hotel več mrtvih Talibani so v torek zvečer napadli hotel v Kabulu, pri čemer je življenje izgubilo najmanj deset civilistov. V operaciji afganistanske vojske in Natovih helikopter- jev, ki je sledila kot odgovor na napad talibanov, je bilo ubitih tudi vseh osem napadalcev. Hotel Intercontinental - ta je v državni lasti in ni del istoimenske svetovne verige hotelov - je v času napada gostil delegate iz vse države, ki so sodelovali na konferenci o prenosu odgovornosti za varnost v državi s tujih na afganistanske sile, kar naj bi se začelo prihodnji mesec. Prav tako je v hotelu po- tekalo večje poročno slavje. Po navedbah načelnika kabulske policije Ajuba Salangija je bilo v napadu ubitih deset ljudi, večinoma hotelskih delavcev, ranjeni pa so bili trije policisti. "Osem oboroženih teroristov je ob 23. uri napadlo hotel Intercontinental. Ope- racija varnostnih sil se je končala ob 3. uri zjutraj v sredo, potem ko je bilo osem teroristov ubitih," pa je v sporočilu za javnost zapisalo afganistansko notranje ministrstvo. Odgovornost za napad so po besedah tiskovnega predstavnika ta- libanov Zabihulaha Mudžahida že prevzeli talibani. Mudžahid je ob tem še zatrdil, da so talibani zavzeli hotel, ubili 50 gostov, med njimi tujce in uradni- ke, ter zajeli 300 talcev. (zur) Televizija objavila posnetek Chaveza Kubanska televizija je v torek prikazala posnetek venezuelskega predsednika Huga Chavez-a in Fidela Castra. Gre za prve posnetke Chaveza, odkar so ga v Havani 10. junija operirali zaradi medeničnega abscesa. Posnetek so nato prika- zali tudi na venezuelski televiziji, da bi pomirili vse glasnejša ugibanja o Chave- zovem zdravju. Chavez je na posnetku sicer videti shujšan, a obenem zelo dobre volje - tako kot vedno, ko je skupaj s 84-letnim Fidelom Castrom. Oblečen je v športno trenirko v barvah venezuelske zastave. Chavez in Castro se na posnet- ku - ta je po navedbah televizije nastal v torek, na isti dan, kot je bil tudi objav- ljen - sedita najprej na vrtu in nato v neki sobi ter se pogovarjata. Videti je tudi Castrove privržence, ki berejo torkovo izdajo glasila vladajoče kubanske komu- nistične partije Granma. (zur)