URN_NBN_SI_DOC-5CHIGDOM

Antisistemska družba BOJAN RADE] S L O V E S KO D R U Š T VO EVALVATOR1EV Naj se nam naši razsvetljeni voditelji še tako trudijo dopovedati drugače, država in družba že dolgo nista več enotni. Že na začetku 19. stoletja se na civilno družbo začne gledati kot na antisistemsko entiteto, na državo pa kot na sistemsko entiteto. To, da je civilna družba "antisistemska", po- meni, da za uresničevanje svojih vizij skupnega dobra ne potrebuje, niti ne podpira obstoječih mehanizmov ob- lasti, ker lahko cilje doseže avtonom- no, s prostovoljnim delovanjem, socialnimi inovacijami in netržnimi izmenjavami na lokalni ravni. Odnosi med sistemom in antisiste- mom v Sloveniji počivajo na formaliz- mu "javne participacije", torej na protokolu in hladni toleranci. Za tem pa lahko skoraj vedno zaznamo medsebojno nezaupanje, bojazen, strah ali celo prezir. Država in civilna družba sta pogosto v interakcijah, s katerimi se izrablja šibkost nasprotne strani, kar kaže, da imata druga do druge celo subverziven odnos. Državna birokracija se je v formalnih postopkih "vključevanja javnosti" v sprejemanje in vrednotenje njenih ukrepov izmojstrila v izogibanju obveznostim do splošne javnosti, tako da vsebinske odločitve še naprej sprejema ločeno od javnosti. Primeri uspešnega, medsebojno zaupljivega, enakopravno partnerskega in predanega sodelovanja s civilno družbo in skupnega oblikovanja ukrepov za posamezna področja družbenega življenja so še zelo redki. Odrinjenost civilne družbe od odločanja o javnih zadevah je kazalnik slabega javnega upravljanja in simulirane demokracije vladanja v Sloveniji. Če v Sloveniji prevladajo "državotvorni" jastrebi levice in desnice, bo tranzicijski projekt končan šele, ko se bo konsolidiralo jedro elite v politiki in javni upravi, nekakšen novi fevdalno-buržujski dvor, ki hoče držati ljudstvo tesno na povodcu in obdržati sebe čim bolj nedotakljive. Na drugi strani je civilna družba v Sloveniji šibka, nepovezana, pogosto so njeni deli samozadostni, vase zagledani in nemalo užaljeni v svoji nerazumljenosti. Kritično visoka je odvisnost organizirane civilne družbe od javnega financiranja. To povzroči, da svoj program in delovanje postopoma spremenijo tako, da ustrezajo administrativnim in programskim zahtevam javnih razpisov in se s tem iz antisistemskih akterjev pretvorijo v salonske kužke. Antisistemski značaj v Sloveniji večinoma ohranja le neformalna civilna družba - pomislimo na akcijo Očistimo Slovenijo in navsezadnje na osamosvojitev Slovenije. Naslednja značilna slabost organizirane civilne družbe je, da njihovih dejavnosti po navadi ne izvajajo ljudje, ki bi se prej otresli svoje vloge, ki jo opravljajo v sistemu, kar jo pahne v nerešljivo kolizijo interesov. Velik del civilne družbe ni voljan zastopati širokih, univerzalnih človekovih oziroma splošnih javnih interesov, ampak se osredotoča na obrambo lastnih dvorišč in daje težo le svojim področjem zanimanj. To jih sili v nekonsistentno držo, saj same vedno nastopajo prav s stališč univerzalnih vrednot. Posebej zgovorni so nedavni primeri povezovanja med posamezni- mi skupinami civilne družbe šele na pobudo države, ki so bili podmazani z javnimi sredstvi za oblikovanje civilno-družbenih mrež. S tem so se oblikovale nove civilnodružbene V novi številki preberite TOMO KRIŽNAR V NUBSKIH GORAH: "Danes s m o šestkrat skakali v grabne. Migi!" ZASVOJENOSTI: Cigaretni zavojčki jutrišnjega dne ZNANOST: 0 etičnih problemih novih tehnologij KUHAJMO SKUPAJ: Sladko z marelicami Velik del civilne družbe ni voljan zastopati širokih, univerzalnih človekovih oziroma splošnih javnih interesov, ampak se osredotoča na obrambo lastnih 7 • v v dvorišč strukture, ki niso več pod nadzorom civilne družbe, ampak so se vživele v projektne povezave z državo in bodo zato sčasoma postale le podaljšek države, pooblaščen za zastopanje in "sistemsko kultiviranje" antisistem- skih prizadevanj civilnodružbenih skupin. Kljub svojim izrazitim nedosledno- stim ostaja civilna družba v sploš- nem edini družbeni subjekt, ki si prizadeva za evolucijo družbe v vse smeri hkrati in s tem za ohranjanje bogastva družbene raznolikosti, ki je pogoj socialne kohezije, miru, sobivanja in sodelovanja. Da ne bo nesporazuma, noben del civilne družbe nima za to posebej zaslug, ampak lahko to rečemo le za presečno celoto njihovih ločenih in neodvisnih prizadevanj. Danes so v ospredju pozornosti civilne družbe večinoma še vedno vprašanja, ki se tičejo njenega vstopanja v institucije sistema. Če bi hotela civilna družba delovati res v "svoje dobro", bi morala okrepiti predvsem od države neodvisno pozicijo. Slovenska ustava pojma "civilna družba" ne omenja, kljub temu pa omogoča, da se državljanom prepusti samoupravno urejanje posameznih zadev iz državne pristojnosti, ki niso njene izvirne, ampak le nanjo prenesene pristojno- sti. Torej je antisistemska pozicija civilne družbe ustavno utemeljena. Potemtakem je antisistemska funkcija civilne družbe zgolj v njenih rokah in glavah in od nje je odvisno, ali jo osmisli in tako uveljavi, da bo (Robert Balen) lahko rutinsko zaustavila katerokoli sistemsko odločitev, ki bi kršila razmejitev med sistemom in antisistemom in oteževala avtonomi- jo ljudi in njihovih skupnosti. Prvi korak bi moral biti, da vsi deli civilne družbe sami sebe opredelijo kot antisistemsko kategorijo in to potem uporabljajo kot skupni imenovalec, ki omogoči povezave med njimi. Gre preprosto za to, da civilna družba hoče in zmore samoupravno urejati nekatere svoje stvari. Če se družbeni subjekt A poteguje za svoje interese tako, da se pri tem spopada z družbenim subjektom B, je lahko pri tem uspešen le, če pri tem ne uporablja nasprotnikovih družbenih pojmovanj. Če en subjekt v okviru potegovanja za svoje interese izkorišča šibkost drugega subjekta, se ima ta subjekt v enakostno svobodni družbeni ureditvi pravico zaščititi z osamosvojitvijo - in to osamosvoji- tev mora začeti najprej v svoji glavi. Zato je za civilno družbo nujno, da oblikuje lastno, avtonomno osmisli- tev (prihodnje) družbe, v katero bodo vgrajeni njeni eksistenčni interesi. Antisistemska strategija, to je strategija avtonomne civilne družbe, ni niti revolucionarna, niti ni reformistična, ampak je oboje skupaj in še veliko več: je ustvarjalna pot, strategija doseganja nemogočega, vsaj v očeh vladajočega sistema, najprej s tem, da začne opuščati navezanost nanj. Vir ustvarjalnost pa je ravno njena antisistemskost, ustvarjalnost v smislu, da uspe povsod tam, kjer sistemu spodleti zaradi njegove zagledanosti vase. Prejeli smo Demonizacija slovenske politike (2) Boris Vezjak je v časniku Večer Janezu Janši očital politične prevzeme in pri- tiske na svobodo medijev v mandatu njegove vlade. Neodvisne mednarod- ne lestvice, ki merijo stanje svobode medijev, kažejo znaten zdrs Slovenije v mandatu Pahorjeve vlade (po merit- vi Novinarjev brez meja s 30. mesta leta 2008 na 46. mesto leta 2010; po meritvi Freedom House s 46. mesta leta 2008 na 53. mesto leta 2010), kar pomeni, da je medijska svoboda znat- no slabša kot v času prejšnje vlade in se naglo približujemo državam z ome- jeno medijsko svobodo. Če g. Vezjaka ne prepričajo te merit- ve, ga bodo morda naslednja dejstva: • Obstaja analiza objav v Delu iz časa vlade Janeza Janše, ki jo je naročila uprava Dela, ki empirično dokazu- je, da je ta časopis najbolj negativno pisal ravno o takratnemu predsedni- ku vlade in stranki SDS. Če bi bile raz- mere takšne, kot jih opisuje g. Vezjak, časnik najbrž ne bi poročal tako kri- tično. • 10. oktobra 2010 je Jure Jankovic, sin ljubljanskega župana in nesojenega premierja tranzicijske levice, s smr- tjo grozil novinarju Financ Jaki Eli- kanu. • 20. oktobra 2010 je "neznanec" grozil novinarki Televizije Slovenija, ker je poročala o nepravilnostih v zvezi z Vegradom, v katere je bila vpletena vodja kabineta predsednika vlade Si- mona Dimic. • V mandatu vlade Boruta Pahorja se je zgodil kadrovski cunami v RTV Slovenija in Slovenski tiskovni agen- ciji, javnosti znani so tudi pritiski na sedaj že preminulega odgovornega urednika STA Boruta Meška. • Uničenje tednika Mag, ki ni poročal v skladu z željami tranzicijske levice, omejevanje financiranja lokalnih me- dijev in še bi lahko naštevali. Pomenljivo je, da v času padca Slo- venije na teh lestvicah in omenjenih očitnih pritiskov na novinarje ni bilo novinarskih protestov ali zgražanj, 571 podpisnikov peticije pa je priklad- no obmolknilo. Dejstva kažejo, da so v tem manda- tu določeni novinarji in mediji deležni političnih pritiskov, določeni pa so več kot očitno servilni vladni politiki in brezkompromisno udrihajo po SDS. Če navedemo nekaj primerov: za Ranko Ivelja smo "Primčevi katolibani" (18. 6. 2011), za Zorana Potiča diktatorji (20. 6. 2011), za Vlada Miheljaka avtoritar- ci (18. 2. 2009), teroristi (16. 2. 2011), notorični lažnivci in manipulanti (16. 3. 2011), za Igorja Mekino rjavosrajčni- ki (24. 2. 2009), za Janeza Markeša po- zivamo k revoluciji in okrvavljenim obrazom (19. 12. 2009), Aleksander Lucu pa pravi "Če bi bil Stalin še živ, bi v Sibiriji strojili kože stepskih volkov" (27. 3. 2011). Toliko o tem, kdo nadzoru- je medije. Če zaključimo, ni medijske svobode, če je ponudba enostranska in omejena ali če so medijske informacije skrivljene in zmanipulirane. Jernej Pavlin, vod-ja službe za od-nose z javnostmi SDS P i i A J i k j ^ r ž A d f m j e 7 d f l l