URN_NBN_SI_DOC-5CHIGDOM

VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO TU-RIZEM BORZNI DAN C e na s l o v e n s k m eu vinu vendarle raste Poraba vina v Sloveniji pada Zaradi protestov ni odpovedi letovanj Slovenski turisti v Grčiji nimajo težav Ljubljanska borza Delnice NKBM in Petrola potisnile SBI TOP navzgor SBI TOP -0,08 % 750 747 744 741 738 735 732 729 726 745,62 745,03 730,22 27.06.11 28.06.11 29.06.11 VEČER 227,00 PETG 9,13 % 230 227 224 221 218 215 212 209 206 208,00 208,10 27.06.11 28.06.11 29.06.11 VEČER KBMR -2,13 % 7,1 7,0 6,9 6,8 6,7 6,6 6,5 6,4 6,3 7,00 6,45 170,00 27.06.11 28.06.11 29.06.11 VEČER MELR -5,85 % 172 170 168 166 164 162 160 158 156 160,05 27.06.11 28.06.11 29.06.11 VEČER Slaba klima vpliva na borzo Večina tečajev delnic na Ljubljanski borzi na rekordno nizkih ravneh, vsi pa čakajo na dogodek (morda predčasne volitve), ki bi dal zalet tudi delnicam slovenskih podjetij DAMIJAN TOPLAK Osrednji indeks Ljubljanske borze (SBI TOP), ki je bil uveden 3. aprila 2006, je v teh dneh na rekordno nizkih ravneh okrog 730 do 745 indeksnih točk. Ne- katere analitike smo spraševa- li za vzroke tako nizkih tečajev večine slovenskih delnic, ko je vrednost delnic "ljudske" Nove KBM v torek upadla celo pod 6,5 evra, Telekoma Slove- nije na 70 in Krke na 60 evrov. Vrednost delnice Mercatorja, ki ga prodajajo in kjer je zapa- del datum upravičenosti do 8 evrov bruto dividende, pa celo pod 162 evrov. Je razlog v ne- stabilni vladi Boruta Pahorja, v neobičajnem korporativnem upravljanju na čelu z Agencijo za upravljanje kapitalskih na- ložb (AUKN), v poslovnih rezul- tatih, slabših od pričakovanj, v še vedno nezaupanju investitor- 'Izginilo" 13,5 milijarde evrov Četudi so podatki o tržni kapitalizaciji (vrednosti) delnic na Ljub- ljanski borzi med rekordnim avgustom 2007 in letošnjim majem med sabo ne povsem primerljivi, saj je vmes nekaj podjetij svoje delnice umaknilo z borze, nekaj jih je na borzo delnice šele uvr- stilo, nekatera podjetja (na primer Gorenje in Nova KBM) so se tudi dokapitalizirala, pa je zgovoren naslednji podatek. Avgusta 2007 je bila vrednost vseh delnic na Ljubljanski borzi oziroma njihova tržna kapitalizacija 19,81 milijarde evrov, letos maja pa le še 6,27 milijarde evrov. Tudi osrednji indeks SBI TOP je v tem obdobju izgubil že dobrih 72 odstotkov vrednosti. jev, ki so pod vtisom različnih t. i. tajkunskih zgodb, ali v čem drugem. Daniel Medved, pri Novi KBM upravljavec premoženja in borzni posrednik, vidi več razlogov za aktualno stanje na Ljubljanski borzi. "Eden izmed njih je slaba gospodarska in poli- tična klima v državi. Kot drugo dejstvo bi izpostavil odnos Slo- venije do tujih investitorjev, ki je neresen in sprenevedav. Tujci pa pri nakupu deležev v druž- bah pričakujejo resnega sogovor- nika, ki se bo držal ponudb in dogovorov. Kot tretje je tu slaba likvidnost na Ljubljanski borzi, ki odvrača tuje investitorje. Pri tem velja poudariti, da moramo najprej v slovenske delnice zau- pati državljani in šele nato bodo vanje investirali tuji investitor- ji," meni Medved in sklene, da bi po poletnem zatišju na borzah in morebitnih volitvah pri nas lahko proti koncu tega leta zapi- hal pozitiven veter tudi na slo- venskem borznem parketu. "Slovenskemu borznemu trgu se žal ne uspe izvleči iz krize, k čemur so verjetno v večji meri pripomogla tudi po- litična nesoglasja in (pre)veliko vmešavanje politike v gospo- darstvo, pomanjkanje ukrepov vlade, ki bi pomagali spodbuditi zagon določenim gospodarskim dejavnostim, na primer grad- beništvu, prevelika finančna vzvodja pri financiranju podje- tij in zniževanje notranje vred- nosti podjetij. Vse to povzroča nezaupanje tujih investitorjev do ekonomsko-političnega oko- lja v državi, ki bi zagotovo lahko spodbudili delovanje sloven- skega kapitalskega trga na bist- veno višjih cenovnih nivojih od današnjih," meni Jure Hart- man, pri Probanki vodja inve- sticijskega bančništva, in doda: Osrednji indeks Ljubljanske borze SBI TOP je v zadnjih štirih letih izgu- bil že dobrih 72 odstotkov vrednosti. (Robert Balen) "Današnje cene p o s a m i č n ih vrednostnih papirjev so odsev nedelujočega trga kapitala in ne odražajo dejanske vrednosti pod- jetij. Ključnega pomena bo, da se predstavniki države odločijo, da so določeni deleži podjetij na- prodaj tudi tujim investitorjem. Banke, ki so danes imetnice del- nic, pridobljenih iz zavarovanj za kredite, niso naravni lastniki podjetij in investitorji v lastniš- ke deleže. Treba jim bo omogoči- ti, da izvedejo strategije izhoda iz tovrstnih naložb." Kaj pa v prihodnje? "Treba je vedeti, da so tuji kapitalski trgi (tu mislim predvsem raz- vite trge, kot sta n e m š ki in ameriški) v zadnjih dveh letih pridelali lepe rasti, medtem ko je slovenski trg le nazadoval. Najpomembnejše bo, da dose- žemo konsenz glede naših na- daljnjih razvojnih prioritet in dovolimo, da se kakšen pro- dajni postopek večjih družb izpelje do konca. Zavedati se je treba, da domačega kapita- la enostavno ni dovolj, da bi zagotovil ponovni zagon ka- pitalskim trgom," sklene Jure Hartman. V NLB zaradi dopu- stov in priprav na današnjo skupščino delničarjev v dveh dneh nismo našli sogovornika o trenutnem stanju na sloven- skem borznem trgu. Svet pozdravlja imenovanje Lagardove na čelo IMF Takoj po imenovanju je Grke v intervjuju za francosko televizijo TF1 pozvala k enotnosti Na čelu Mednarodnega denar- nega sklada (IMF) bo od 5. ju- lija dalje prvič v zgodovini te institucije sedela ženska. Ime- novanje Francozinje Christine Lagard e za novo generalno di- rektorico sklada je v svetu nale- telo na pozitivne odzive. Večina se strinja, da jeLagardova zelo sposobna in bo lahko uspešno opravljala svoje naloge. Že v torek je v Bruslju svoje čestitke Lagardovi izrazil pred- sednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je njeno ime- novanje označil za odlično odlo- čitev. "Z imenovanjem... je IMF sprejel odločno odločitev - odlo- čitev na podlagi znanja, izku- šenj in talenta," je dejal. Barroso je ponovno izposta- vil "odločilno vlogo", ki jo je La- gardova odigrala pri urejanju evropskih gospodarskih in de- narnih izzivov v zadnjih letih, ko se je stara celina spopadala s finančno, gospodarsko in sedaj tudi dolžniško krizo. Prav tako je imenovanje do- sedanje francoske finančne mi- nistrice pozdravil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Da je Lagardova ime- novana na čelo IMF, je po njego- vih besedah "dobra odločitev" in "zelo dobra novica za Evro- po". Pozno zvečer pa je čestitke izrazil tudi predsednik Svetov- ne banke Robert Zoellick-, poro- čajo tuje tiskovne agencije. Britanski finančni minister George Osborne pa je izbiro oce- nil kot dobro novico za global- no gospodarstvo. "Lagardova je najboljša oseba za to mesto," je dejal. "Dokazala je, da ima izkuš- nje, vizijo in potrebne diplomat- ske sposobnosti." "To je zmaga za Francijo," pa je menil francoski premier Fran- cois Fillon. Francoski zunanji minister A-lain Juppe je ob tem poudaril, da je Francija "srečna in ponosna" na uspeh svoje ro- jakinje. Francoski predsednik Nicolas Sark-ozy naj bi sicer v prihodnjih dneh že imenoval novega francoskega finančne- ga ministra ali ministrico, do- mači mediji pa ugotavljajo, da nadomestiti zelo sposobno La- gardovo nikakor ne bo lahka naloga. Odbor izvršnih direktorjev IMF je Lagardovo izbral po pos- vetovanjih z njo in edinim pro- tikandidatom, predsednikom mehiške centralne banke A-gu- stinom Carstensom. Slednji je po postopku izbi- re menil, da bo Lagardova "zelo kompetentna" direktorica skla- da. "Pozdravljam njeno izbiro in ji izrekam najboljše želje in vso podporo," je dejal. Lagardova je sicer na svoji poti do zmage mo- rala prepričati predvsem hitro rastoča gospodarstva, ki si v luči svoje naraščajoče vloge v svetovnem gospodarstvu želi- jo tudi večji vpliv v mednarod- nih institucijah. Novoizvoljena generalna direktorica IMF je tako po izvolitvi poudarila, da si bo prizadevala za dobro vseh članic sklada. "IMF je svojim 187 članicam dobro služil v času globalne go- spodarske in finančne krize in se je preoblikoval v številnih pozitivnih pogledih," je dejala. "Moj glavni cilj bo nadaljevanje delovanja v dobro vseh članic z enako osredotočenostjo in ena- kim duhom," je poudarila. Ena od pomembnejših nalog, ki se jih bo morala prva dama IMF lotiti nemudoma, je reševanje grške dolžniške krize. Po ime- novanju je Grke v intervjuju za francosko televizijo TF1 pozva- la k enotnosti. "Grško opozicijo pozivam k združitvijo s stranko, ki je tre- nutno na oblasti, v nacionalni enotnosti," je dejala. Če bi Grči- ja zapustila območje z evrom, bi to pomenilo "najslabši možni scenarij", je še menila. Na čelu ene osrednjih mednarodnih fi- nančnih ustanov boFrancozinja nasledila Dominiquea Strauss- Kahna, ki se je moral posloviti zaradi obtožb o spolnem napa- du na sobarico v newyorškem hotelu Sofitel. Francosko minis- trstvo za finance in gospodarst- vo bo odslej vodil dosedanji minister za proračun Francois Baroin. (sta) Christine Lagard v pogovoru s francoskim premierom Francoisom Fillonom (Reuters) O b v e s t i l o ( l i p r ^ m r m hi uiiine nlirc*tnih mer ttfnki Kil Ji .••hfri-.." dj runu: t u i . l i •:: , »nv , i i •tanHc T p r dctxi"1p pljvnh mth V'(rtjjnTHi dbrittt* noit EHJHP : : 'IK • • H dni> r-a if-n • DOM JU Mb ii In * me 'i fjuiXiHjJrix jh